Darja Kocbek

 |  Svet

Donald Trump in resnica o podnebnih spremembah

ZDA bi zaradi visokega prihodka veliko lažje sprejele in izvajale ukrepe za prilagoditev podnebnim spremembam kot Indija in Kitajska, pravi Nobelovec za ekonomijo Joseph Stiglitz

Donald Trump

Donald Trump
© Gage Skidmore / Flickr

Predsednik Donald Trump je z odločitvijo, da bodo ZDA odstopile od pariškega podnebnega sporazuma, naredil nov korak k temu, da ZDA postajajo sovražna država. Trump sicer že leta vztraja pri teoriji zarote, da so si globalno segrevanje izmislili Kitajci, da bi proizvodnja v ZDA postala nekonkurenčna. Toda to ni bil razlog za odstop od pariškega sporazuma. Tako se je odločil zato, ker je ta sporazum slab in nepošten za in do ZDA.

Čeprav je poštenost enako kot lepota stvar subjektivne ocene, je Trumpov argument težko opravičiti. Nasprotno, pariški sporazum je zelo dober za ZDA in ZDA so tiste, ki drugim postavljajo nepoštene zahteve, v Project Syndicate piše Nobelovec za ekonomijo Joseph Stiglitz.

ZDA so med vsemi industrijskimi državami največ prispevale k povečanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, med velikimi državami na prebivalca spustijo v ozračje daleč največ ogljikovega dioksida – več kot 2-krat več kot Kitajska in 2,5-krat več kot Evropa. To kažejo podatki za leto 2013, zadnji podatki, ki jih je objavila Svetovna banka. S svojim visokim prihodkom so ZDA po Stiglitzevih besedah v veliko boljšem položaju, da bi lahko sprejele in izvajale ukrepe proti podnebnih spremembam kot Indija in Kitajska, da o Afriki s svojimi nizkimi prihodki ne govorimo.

S svojim visokim prihodkom so ZDA po Stiglitzevih besedah v veliko boljšem položaju, da bi lahko sprejele in izvajale ukrepe proti podnebnih spremembam kot Indija in Kitajska, da o Afriki s svojimi nizkimi prihodki ne govorimo.

Ukrepanje proti podnebnim spremembam bi okrepilo ZDA, ne bi jih oslabilo, kakor trdi Trump. Trump gleda v preteklost, v tisto preteklost, ki ni bila »velika«. Ko obljublja, da bo vrnil delovna mesta na področju premogovništva, ne upošteva težkih pogojev za delo v premogovnikih in tveganja za zdravje zaposlenih v tem sektorju. Prav tako pozablja na tehnični napredek, zaradi katerih bi oživitev kopanja premoga zagotovila manj delovnih mest, kot jih je ta sektor zagotavljal nekoč.

Dejansko je več novih delovnih mest nastalo na področju proizvodnje solarnih kolektorjev, kot jih je bilo izgubljenih na področju premogovništva. Prehod na zeleno gospodarstvo bi danes povečalo prihodek ZDA, v prihodnje pa njihovo gospodarsko rast. To kaže poročilo komisije na visoki ravni o cenah ogljika in možnostih za prehod na zeleno energijo, ki ji je Stiglitz sopredsedoval.

Ključni zaviralec rasti globalnega gospodarstva je danes premajhno agregatno povpraševanje. Istočasno imajo vlade mnogih držav težave zaradi premajhnih proračunskih prihodkov. Rešitev za oba problema je ubedba dajatve (davka) za izpuste ogljikovega dioksida, piše v poročilu.

Vedno je bolje obdavčiti slabe kot dobre stvari. Z obdavčitvijo ogljikovega dioksida bi podjetja in gospodinjstva imela spodbudo, da se prilagodijo za svet prihodnosti. Ta davek bi podjetja prav tako spodbudil k razvoju inovativnih rešitev za zmanjšanje porabe energije in izpustov toplogrednih plinov, saj bi jim omogočile konkurenčno prednost.

Komisija, ki ji je sopredsedoval Stiglitz, je analizirala, kolikšna bi morala biti cena ogljika, da bi izpolnili zaveze iz pariškega sporazuma. Ta bi morala biti bistveno višja, kot je danes v Evropi v okviru sheme za trgovanje z izpusti, a bi bila še vedno sprejemljiva. Cena ne bi bila enaka v vseh državah. Boljša regulacija, kot so recimo omejitve za termoelektrarne na premog, bi recimo omogočile nižji davek na ogljikov dioksid.

Če ZDA svojih izpustov ne bodo zmanjšale, bodo preostali svet vključno z najbolj revnimi državami še naprej bremenile z velikimi stroški. Hkrati velik del ZDA vključno z gospodarsko najbolj uspešnimi regijami dokazujejo, da je Trump manj pomemben, kot bi rad bil.

Švedska, ki je ena gospodarsko najbolj uspešnih držav na svetu, je že uvedla davek na ogljik, ki je višji, kot ga priporoča Stiglitzeva komisija. Po uvedbi tega davka je ohranila visoko rast z bistveno manjšimi izpusti, kot jih imajo ZDA.

Če ZDA svojih izpustov ne bodo zmanjšale, bodo preostali svet vključno z najbolj revnimi državami še naprej bremenile z velikimi stroški. Hkrati velik del ZDA vključno z gospodarsko najbolj uspešnimi regijami dokazujejo, da je Trump manj pomemben, kot bi rad bil. Veliko zveznih držav in korporacij je sporočilo, da bodo še naprej izvajale svoje zaveze oziroma naredile še korak več, da bodo izničile posledice neukrepanja drugih delov ZDA.

Svet se mora zaščititi pred sovražnimi državami. Podnebne spremembe so grožnja za obstoj našega planeta, zato je neizogibno vprašanje, kaj narediti z državami, ki nočejo uveljaviti in izvajati ukrepov za ohranitev našega planeta.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.