Pozor, prihaja super gonoreja

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja na nove oblike gonoreje, odporne na antibiotike

Vsak dan se po svetu zgodi več kot milijon spolno prenosljivih okužb, poroča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), in vsako leto se okoli 78 milijonov ljudi okuži z gonorejo. Novi podatki iz raziskav po 77 različnih državah kažejo vedno večjo odpornost proti antibiotikom, kar dela zdravljenje te spolno prenosljive bolezni vedno težje – in včasih celo nemogoče.

Že v letu 2015 smo lahko brali o visoko odpornem izbruhu gonoreje na severu Velike Britanije, ki je sprožil alarm med tamkajšnjimi prebivalci. Kar 35000 primerov gonoreje je bilo zabeleženih v Združenem Kraljestvu samo v letu 2014, s čimer predstavlja ta infekcija drugo najpogostejšo bakterijsko spolno prenosljivo okužbo tam. Le par let kasneje se danes pojavljajo strahovi, da bodo izidi še zadnjih opcijskih zdravil postali jalovi, poroča The Guardian, saj so se pojavili že trije potrjeni primeri, v katerih so se antibiotiki izkazali kot popolnoma neučinkoviti.

»Za obvladanje gonoreje potrebujemo nova orodja in boljše preventivne sisteme, hitrejše diagnoze in boljšo sledilnost novim infekcijam in rabi antibiotikov,« je izpostavil Marc Sprenger, direktor protimikrobne odpornosti pri WHO. Skrbi deli Claudia Estcourt, članica Britanske zveze za spolno zdravje in HIV, z besedami: »V zelo kratkem času smo videli spremembe v bakteriji v nepredstavljivem obsegu. To pomeni, da so številni antibiotiki, ki so bili včasih dovolj, danes neučinkoviti. Zmanjkuje nam možnosti.«

Kje torej ležijo rešitve za človeško populacijo, odvisno od seksa tako za razmnoževanje kot užitek? Začnemo lahko s tem, da ne obsojamo tistih, ki okužbo prenašajo. Drugi korak je: brez panike. 

Gonoreja išče svoje prebivališče v spolovilih, rektumu in grlu in se ne ujame le skozi penetracijo ali oralni seks, temveč tudi skozi preprost dotik – kar dopušča širše možnosti okužbe. Čeprav ima slina encime, ki jo lahko ubijejo, lahko pri oralnem odnosu pride do okužbe zaradi stika sečnice z žrelom, piše Nichi Hodgson za The Guardian. »To pomeni, da je možno v kunilingusu varno uživati - prioritizacija ženskega užitka v imenu javnega zdravja.«

Antibiotiki za zdravljenje te spolno prenosljive bolezni so bili odkriti že v 1930, a bakterija neisseria gonorrhoeae, ki povzroča gonorejo, je pokazala izjemno sposobnost, da ostane vedno korak pred celo najučinkovitejšimi zdravili. »Gonoreja je zelo pametna,« razlaga Teodora Wi, specialistka za reprodukcijo v ženevski zdravstveni organizaciji. »Vsakič, ko jo soočiš z novim antibiotikom, bo hitro razvila odpornost do njega.«

Kot »vrh ledene gore« Wi izpostavi dejstvo, da gre za okužbo, ki je prenosljiva – v državah z nižjimi dohodki pa manjkajo sistemi za diagnosticiranje in poročanje o neobčutljivih okužbah. Ravno to pa so države, v katerih je gonoreja pogostejša.

Strokovnjaki dodajajo, da so težave s financiranjem problem še poglobile. »Zaskrbljeni smo, da v času naraščujoče neodpornosti proti gonoreji in omejenih možnosti zdravljenja upada splošno financiranje storitev spolnega zdravja,« razlaga Claudia Estcourt o stanju v Veliki Britaniji.

Vse o dobrem spolnem zdravju pa se začne z informiranjem in komunikacijo. Pomanjkanje javnega osveščanja in stigma nad seksualno svobodo sta glavni oviri za napredek pri boju proti spolno prenosljivim boleznim.

Manica Balasegaram, direktor Svetovnega raziskovalnega in razvojnega partnerstva za globalno antibiotiko je opisal situacijo kot »mračno« in dejal, da so nova zdravila nujno potrebna. V razvoju so namreč le tri potencialna zdravila brez zagotovila, da bo pri zdravljenju katero koli dejansko efektivno. »Nujno moramo izkoristiti vse priložnosti, ki jih z obstoječimi zdravili in kandidati imamo. Vsako novo zdravljenje mora biti dostopno vsakomur, ki ga potrebuje, hkrati pa moramo zagotoviti, da se uporablja pravilno – le s tem se odpornost proti zdravilom lahko čim bolj upočasni,« še dodaja Balasegaram.

Kje torej ležijo rešitve za človeško populacijo, odvisno od seksa tako za razmnoževanje kot užitek? Začnemo lahko s tem, da ne obsojamo tistih, ki okužbo prenašajo, piše Hodgson, in pri tem izpostavi Zakon o nalezljivih boleznih, ki ga je britanski parlament izdal v 1864 in je ženske, ki so okužile vojake, označil za »grožnjo nacionalni varnosti«. Drug korak je: brez panike. Poznamo le tri primere z gonorejo, odporno na vse antibiotike, in za rešitve ni prepozno.

Vse o dobrem spolnem zdravju pa se začne z informiranjem in komunikacijo. Pomanjkanje javnega osveščanja in stigma nad seksualno svobodo sta glavni oviri za napredek pri boju proti spolno prenosljivim boleznim, poroča WHO. Iskrenost o posledicah spolno prenosljivih bolezni je ključna za večjo učinkovitost osveščanja o rabi kontracepcije. Iskreno osveščanje o rabi kontracepcije pa je ključnega pomena za prakticiranje varne spolnosti.