MLADINA Trgovina

Neža Oder

17. 7. 2017  |  Družba

Menstrualni dopust

Indijsko podjetje Culture Machine ženskam ponuja menstrualni dopust, a stigme se ne bomo rešili s tako lahkoto

Ženske v Keniji preučujejo menstrualno skodelico

Ženske v Keniji preučujejo menstrualno skodelico
© Wiki Commons

Medijsko podjetje v Indiji ponuja ženskam možnost dopusta na prvi dan menstruacije, poroča Independent. Culture Machine, ki zaposluje 75 žensk, je novo politiko predstavil v juliju, s spletno peticijo, ki je zbrala že več kot 23.000 podpisov, pa poziva druge organizacije po državi, da sledijo njegovemu zgledu.

Na globalni ravni se počasi ruši stigma nad vsem, kar se dotika maternice, menstruacija pa sploh doživlja svoj moment. Sanitarni produkti se modernizirajo, prav tako njihova promocija, stigma nad žensko higieno pa se na Zahodu počasi ruši. Ob zahodnjaškem upadu strahu pred tamponi pa se pozablja, da je problematika mesečnega perila in vpliva, ki ga ima na zdravje in izobrazbo žensk, v revnejših državah pogosto potisnjena v kot.

Menstrualni dopust: privilegij ali nuja?

Z namenom, da prekinejo tišino okrog menstruacije, vedno več organizacij in držav sprejema politike, ki naj bi pogled na ta tabu izboljšali. »Zakaj bi menstruacija, biološki proces, skozi katerega gre vsaka ženska, ostal skrit?« tako novo politiko utemeljuje Culture Machine. Ne gre za novost – nekatere države, kot so Japonska, Južna Koreja in Tajvan, imajo tovrstna pravila glede menstrualnega dopusta že ustaljena.

»Vsi vedo, da smo moški in ženske različni,« pravi Culture Machine za Independent. »Kakorkoli, resničen napredek človeške civilizacije se lahko zgodi le, ko te razlike razumemo in spoštujemo.« Glavni razlog za odločitve o takih politikah so menstrualni krči, bolečina, ki se lahko po Guillebaudovi študiji University Collegea v Londonu primerja s srčnim napadom.

Ravno ob tovrstnih progresivnih potezah pa postaja boleče očitno, da bo integracija menstruacije kot nečesa normalnega v družbo še dolg proces. Kljub številnim politikam menstrualnega dopusta, te doživljajo kritike tudi med ženskami, ki bi jih lahko koristile. Če vzameš menstrualni dopust, oznanjaš podrobnosti o svojem ciklu svojim kolegom, sodelavcem. To lahko vodi do spolnega nadlegovanja, piše The Guardian. Številne ženske dopusta kljub bolečinam ob menstruaciji ne vzamejo, saj ta ni povsod plačan, mnoge, ki ga, pa namesto menstrualnega vzamejo navaden bolniški dopust.

»Ne želim, da izgleda, kot da prejemam neke privilegije samo zato, ker sem ženska. A tu sploh ne gre za privilegij. Potrebujemo okolje, v katerem lahko izkoristimo dopust, ko moramo.«

Številne ženske so pojasnile, da imajo ob misli na to, da bi na prvi dan menstruacije izostale iz službe, občutek krivde. »Mislim, da moji moški sodelavci ne razumejo bolečin, skozi katere moramo iti ženske med menstruacijo,« povzema The Guardian besede Yoon Jin-sung, korejske delavke v predominantno moški firmi. »Brez nekega razumevanja ali trdnega sistema, ki zagotavlja to pravico, mislim, da bi večina od nas raje vzela zdravila – kar že počnemo, da ublažimo bolečino.«

»Ne želim, da izgleda, kot da prejemam neke privilegije samo zato, ker sem ženska. A tu sploh ne gre za privilegij. Potrebujemo okolje, v katerem lahko izkoristimo dopust, ko moramo.«

Krvav tabu

Pri razmisleku o menstrualni problematiki je mogoče hitro pozabiti, kako širok je pravzaprav prostor tematike. S tem, ko se idejo krvaveče ženske postavlja v metaforično samico, je v resnici opresirana njena seksualna svoboda. Z občutkom, da gre za nekaj, kar bi moralo ostati skrito, pa ima tišina okrog intime izrazito negativen vpliv na zdravje in izobrazbo žensk, obenem pa resne posledice na globalni ravni.

Menstruacija je skupna izkušnja vseh žensk na svetu, pojasnjuje organizacija za menstrualno zdravje Femme International, in vendar je hkrati tudi globalno stigmatizirano vprašanje. »To je tema, o kateri je ljudem nerodno govoriti, o kateri se šepeta le za zaprtimi vrati.« Kulture po vsem svetu so o ženskem ciklu razvile škodljive, celo destruktivne ideje in prepričanja.

V islamski tradiciji je krvaveči ženski prepovedano moliti ali se dotakniti Korana. Na podeželju Venezuele je prisiljena spati v posebni koči in v mnogih skupnostih držav Jugovzhodne Azije ne sme uporabljati enakih kopalnic kot ostali zaradi strahu pred okužbo.

Študija Femme International iz 2014 povzema, da več kot 75 odstotkov deklet v nairobskem območju Mathare Valley ni vedelo, kaj menstruacija je, preden so jo dobile. Po tem jih mnogo nima dostopa do varnih sanitarnih izdelkov. V povprečju bo vsaj ena od desetih deklic v podsaharski Afriki izostala od pouka zaradi menstruacije, številne pa šolo ob začetku menstruacije v celoti zapustijo, poroča Unesco.

Domet problematike pa ne zadeva le revščine, ki omejuje ženskam v tovrstnih območjih dostop do ustreznih produktov, ali zdravja teh žensk, ki je zato ogroženo. Dekleta, ki osramočeno izostajajo od pouka ali v skritih kotičkih sušijo vložke za enkratno uporabo, so kontrolirana skozi tabu, ki jim ga je implantiralo okolje.

Posledice seksualne stigme na planet vključujejo razmislek o kontracepciji. Menstruacijo že ob normalnem ciklu spremljajo številni neugodni simptomi, mnoge ženske pa vsak mesec trpijo tudi resnejše teževe, kot so nereden cikel, abnormalno krvavenje ali močnejša menstrualna bolečina. Slednja predvsem prednjači s statistikami, ki kažejo, da okrog 80 odstotkov žensk izkusi menstrualne krče, od teh pa jih tudi do 10 odstotkov doživlja tako močno bolečino, da jih v vsakdanjiku ovira. Mnogo žensk tako išče rešitve, ena izmed teh pa so kontracepcijske tablete. Te menstruacijo ublažijo, regulirajo cikel in ublažijo simptome PMS-a, piše Planned Parenthood. Široko prepričanje, da gre pri teh le za zaščito pri spolnem odnosu je povsem zmotno, saj se velik delež žensk zanaša na to obliko kontracepcije iz povsem zdravstvenih razlogov. 

V islamski tradiciji je krvaveči ženski prepovedano moliti ali se dotakniti Korana. Na podeželju Venezuele je prisiljena spati v posebni koči in v mnogih skupnostih držav Jugovzhodne Azije ne sme uporabljati enakih kopalnic kot ostali zaradi strahu pred okužbo.

Ena širših posledic molčanja o seksualnosti, menstruaciji in kontracepciji se tako globalno uteleša v problemu prenaseljenosti in s tem v onesnaževanju okolja, poroča STA. Švedski znanstveniki so v novi študiji izpostavili štiri glavne ukrepe za zmanjševanje ogljičnega odtisa in najučinkovitejši je odločitev za manj otrok. Medtem ko dieta na osnovi hrane rastlinskega izvora pomeni 0,8 tone izpustov manj in življenje brez avtomobila 2,4 tone prihranka, prihranimo z enim otrokom manj kar 58,6 tone izpustov ekvivalenta ogljikovega dioksida letno, izpostavlja poročilo. 

Tišina o maternici torej ni le žensko vprašanje, ampak zadeva predvsem človeštvo kot tako. »Če bi moški imeli menstruacijo, bi ta bila vreden, zavidljiv moški dogodek,« je zapisala Gloria Steinem v 1986. »Če bi moški lahko zanosili, bi bil abortus zakrament,« je za The Guardian pristavila z besedami Florynce Kennedy. Z novimi informacijami lahko tako morda končno upamo na napredek v smeri izkoreninjanja seksualne stigme, ko se bo patriarhalna družba pričela zavedati, da z molkom ne nasrkajo le ženske. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.