Mikročipi za zaposlene so tu

Ameriško podjetje zaposlenim ponuja mikročipiranje, ki naj bi jim olajšalo delo. Dogaja se torej nekaj, kar teoretiki zarote napovedujejo že nekaj časa. Odpirajo se vprašanja varnosti in zasebnosti.

Podjetje Three Square Market v Wisconsinu s prvim avgustom ponuja svojim zaposlenim brezplačno vgraditev mikročipa, ki jim bo omogočal odpiranje vrat, prijavo v računalnik in celo nakup hrane. Za poseg se je prijavilo že 50 zaposlenih, izvršilni direktor podjetja Patrick McMullan pa vrjame, da bodo mikročip kmalu želeli vsi, poroča BBC.

Radiofrekvenčni identifikacijski čip (RFID) v velikosti riževega zrna in vrednosti 300 dolarjev uporablja enako tehnologijo kot brezstične kreditne kartice ali mobilna plačila, so pojasnili na spletni strani podjetja. Čip je implantiran med palec in kazalec, za vstavljanje ali odstranitev pa potrebujemo le nekaj sekund.

Navdih je podjetje iskalo na Švedskem, kjer lahko letos beremo o železniškem podjetju, ki ponuja opcijo biometričnih čipov namesto vozovnic, »bio-hekerji« pa vstavljajo mikročipe pod kožo prostovoljcev že leta. »Najprej jih bo tisoč, nato deset tisoč,« preprosto razlaga bio-heker Hannes Sjoblad. »Ta tehnologija se bo obdržala in kmalu ne bo nič čudnega, če bo nekdo imel pod kožo implantant.«

»Ta tehnologija se bo obdržala in kmalu ne bo nič čudnega, če bo nekdo imel pod kožo implantant.«

Čipi švedskih bio-hekerjev zaenkrat delujejo kot enostaven varnostni vmesnik, s katerim lahko uporabniki na primer odklenejo telefon ali odpirajo vrata brez ključa. Za to pa je sicer potreben nakup posebne ključavnice, katere cene so dandanes še zelo visoke. A Sjoblad verjame, da obstaja v mikročipih večji potencial: »Mislim, da smo šele začeli odkrivati, kako velike možnosti to odpira.«

Three Square Market pri razvoju svoje tehnologije tudi sodeluje s švedskim podjetjem BioHax, skupaj pa želijo doseči, da bodo mikro naprave nekoč v celoti zamenjale kreditne kartice in celo telefone. »Mednarodni trg je širok,« pojasnjuje McMullan, »in verjamemo, da ga bo v prihodnosti usmerjal tisti, ki bo v areno stopil prvi.«

Od 85 zaposlenih v Three Square Marketu jih je 50 v poseg brez obotavljanj privolilo, je potrdil podpredsednik mednarodnega razvoja Tony Danna. »Ključnega pomena je priročnost mikročipa. Ta bo nekoč zamenjal vse, kar nosimo v torbi – od ključev pa do osebne izkaznice,« razlaga Danna. Zaenkrat pa si Three Square Market prizadeva, da bi čip predvsem olajšal delo zaposlenim v podjetju.

»Mislim, da smo šele začeli odkrivati, kako velike možnosti to odpira.«

Implantiranje naprav v človeško telo je velik korak, je za Telegraph kritičen Patrick Mesterton, direktor švedskega podjetja Epicenter, ki prav tako omogoča čipiranje. »A po drugi strani ljudje to že dolgo počnemo.« Bionski udi in organi, laserske operacije in cepiva – vse to ima na telo večji vpliv kot pa majhen čip, ki le komunicira z zunanjimi aparati, komentira Mesterton.

Kot z vsako tehnološko inovacijo pa tudi mikročipi odpirajo vprašanja varnosti in zasebnosti. Sicer gre za biološko varno rešitev, a čipi generirajo podatke, ki beležijo, kako pogosto je posameznik na delu, katera vrata odpira in kaj kupuje. Čipi bodo tudi sledljivi, tega ni mogoče obiti, pojasnjuje Tony Danna.

RFID čipiranje pa sicer ni novost. Kevin Warwick, profesor kibernetike na angleški univerzi Reading, je bil prvi človek, ki je vstavil čip v svojo roko v letu 1998 in o prednostih te tehnologije govoril že takrat. Od sledljivosti, ki pomaga v primeru izgubljenega otroka ali pobeglega kriminalca, pa do zdravstvenih prednosti beleženja telesnega stanja in ažurnosti kartotek, prinašajo mikročipi več prednosti kot slabosti. Masovno čipiranje prebivalstva bo vsekakor odprlo še veliko etičnih debat, a dobro je, da se zavedamo, da nas prepletanje telesa s tehnologijo v prihodnosti nedvomno čaka.