V frankih

V članku z zgornjim naslovom avtor Borut Mekina govori o tem, da so predvsem tuje banke ponudile na našem trgu toksičen produkt, sedaj pa te iste banke aktivno ščitijo njihove domicilne države. A vendar, ali moramo res pričakovati servilnost ministrstva za fi nance do tujih bank? A ni primarna naloga vlade in ministrstev, da zagovarjajo interese države in državljanov? Čeprav stežka sprejemamo, da so nekaterim drugim medijem (Mladina in še kak medij izvzet) pomembnejši prihodki s strani bank kot pa korektna obravnava tematike, pa politika ne bi smela zastopati interesov tujih bank pri kraji državljanov. Cilj takih objav v nekaterih medijih je jasen: Poskrbeti, da ostane problem nerešen do trenutka, ko bo prišel na ESČP in bo zapitek plačala država. Najvztrajnejši primer takega zavajanja je časnik Finance, kjer skoraj dnevno napišejo kaj v bran bankam.

Recimo: novinar Financ Janez Tomažič v članku z naslovom Naj država reši moje slabe odločitve z dne 17. 8. 2017 piše o svojih slabih odločitvah v življenju. Eno vidim iz njegovega članka: pisanje o tematiki, ki očitno razgalja neznanje in ignoranco. Napak v članku je kar nekaj. Prva: Novinar se odloči postaviti se v vlogo razsodnika in razsodi, da zgodbe kreditojemalcev v CHF ne moremo skrčiti na zgodbo o zlobnih bankah in nategnjenih imetnikih posojil in nam namesto dokazov za to, ponudi skrčeno in izkrivljeno zgodbo.

Ta zgodba se začne z vstopom v banko, kjer po novinarjevo kreditojemalce nihče ni prisilil k najemu kredita. Druga napaka, saj zgodba vključuje oglaševanje s strani bank z besedami: »posojilo, vezano na CHF, zagotavlja, da se vam obrok ne bo bistveno večal«. Vključuje podpis seznanjanja z valutnim tveganjem v obliki ustnega »opozorila« bančnega uslužbenca: »veste, obrok lahko NIHA, ker se tečaj lahko spreminja, par procentov gor ali dol«. Nemalokrat je tu še dokazano ponarejen podpis posojilojemalca na tej izjavi. Zamolčana je bila informacija o tem, da je bil tečaj CHF v času najema kredita podcenjen. Zamolčana je bila informacija o tem, da je švicarski frank dolgoročno od leta 1953 do dneva najetja posojila zrasel glede na košarico evropskih valut (kasneje evra) za 300 %. Predvsem pa ni bilo informacije o tem, da posojilojemalec s tem kreditom prevzema neomejeno tveganje, banka na drugi strani nikakršnega.

Novinar zgodbo nadaljuje z informacijo, da je bil tečaj švicarskega franka med letoma 2003 in 2007 kot v pravljici, saj je frank padal. Tretja napaka: v kontekstu teh kreditov je to dezinformacija, saj se ti krediti sploh niso masovno ponujali pred letom 2005, večina kreditov je bila odobrenih po letu 2006 oz. 2007. Večji del odplačilne dobe kredita je ta pravljica za posojilojemalce dejansko grozljivka.

Novinarja skrbi, da bi politika lahko zaradi predvolilnega časa populistično rešila domnevno krivico. Četrta napaka! Slovenija se je pred kratkim pridružila celi vrsti evropskih držav, kjer so sodišča že ugotovila, da so ti krediti nepošteni in zato nični, torej nikakor ni mogoče govoriti o domnevni krivici.

Država lahko recimo z dvigom minimalne plače poskrbi, da bodo novinarji plačani dovolj dobro, da bo novinar lahko pripravil članek korektno, prebral najmanj izjave za javnost »skupine za pritisk« (Združenja Frank), če že ne sodb iz drugih držav. Ali morda poiskal članke o tem, da v Franciji kazensko preganjajo bankirje, ki so si drznili dati na trg kredite v CHF. Ali preletel avstrijsko regulativo, ki je že leta 2005 od bank zahtevala nedvoumno izpolnjevanje pojasnilne dolžnosti (na konkretnem primeru predstavijo in ponazorijo, kaj se lahko zgodi s kreditom, če tečaj naraste za 10 ali 20 %). Kasneje je avstrijski regulator tem istim avstrijskim bankam, ki so pri nas take kredite veselo ponujale, na avstrijskem trgu ponujanje tovrstnih kreditov prepovedal, če posojilojemalec ni imel prihodkov v švicarskih frankih. Ja, država, lepo prosim, pomagaj novinarju vsaj posredno, še prej pa poskrbi, da se popravijo krivice, povzročene z zavajanjem! 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.