MLADINA Trgovina

Staš Zgonik

1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Družba

Ekotriler

Kako želijo ekoteroristi ugrabiti boljšo prihodnost

Prebivalci Hoč in okoliških občin so v Ljubljani pred sedežem okoljevarstvenih organizacij, ki so razmišljale o pritožbi, pripravili protestni shod.

Prebivalci Hoč in okoliških občin so v Ljubljani pred sedežem okoljevarstvenih organizacij, ki so razmišljale o pritožbi, pripravili protestni shod.
© Tina Recek, Večer

Običajen postopek pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za gradnjo industrijskega obrata se je v minulih tednih spremenil v pravi ekotriler. Kanadski multinacionalki Magna naj bi zmanjkovalo časa za začetek gradnje avtomobilske lakirnice v Hočah. Okoljevarstveno soglasje, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, jim je Agencija za okolje podelila pred tremi tedni, a še ni pravnomočno, ker se mora najprej izteči rok za morebitne pritožbe stranskih udeležencev v postopku.

»Vsakršna pritožba bi verjetno Magno prisilila v iskanje novih rešitev. Kot razumemo, to seveda pomeni, da je potem projekt v Sloveniji končan,« je v Dnevniku TV Slovenija opozarjal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti. Okoljevarstveniki, ki so imeli k projektu številne pripombe, so se znašli pod velikim pritiskom, naj se zavoljo obljubljenih 400 delovnih mest odpovedo pravici do pritožbe.

»Najbolj izpostavljeni so dobivali grožnje s smrtjo, grožnje svojim družinam, nekateri so zelo resno razmišljali, da bi zaprosili za policijsko zaščito,« opisuje dr. Dušan Plut iz gibanja TRS. »Vse od prve polovice 80. let nisem bil priča tako trdemu pogromu nad predstavniki okoljevarstvenih organizacij, ki so izražali izključno normalne okoljevarstvene zahteve, ki izhajajo iz slovenske zakonodaje.« Izvor vsega zla je po njegovem izjava gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela decembra lani okoljevarstvenike označil za ekoteroriste.

Podobno razočaran je tudi Andrej Gnezda iz fundacije Umanotera. »Če sem se še pred pol leta kolegom v Bruslju hvalil, da v Sloveniji nevladne organizacije še nismo na udaru razraščajočega populizma, s kakršnim se na primer soočajo kolegi na Madžarskem, smo zdaj jasno videli, da tudi pri nas nismo imuni.«

Poslancu Matjažu Hanžku pa se zdi, da je tak vzorec delovanja že nekje videl. »Predstavljanje investicije kot usodne za državo, zagovarjanje investicije zaradi obljubljenih delovnih mest, prilagajanje zakonov ali podzakonskih aktov potrebi posameznega interesenta, izsiljevanje s časovno stisko, nepregledno delovanje, demonizacija tistih, ki postavljajo kritična vprašanja, podpora nekaterih medijev pri ‘lomljenju hrbtenic’ in linču neposlušnih. Ob investiciji v Magno opažam, da se ponavlja vzorec TEŠ 6.«

Korenček in fantomska palica

Pritisk se je še stopnjeval. Prejšnji teden je Magna pred kamere poslala vodjo kadrovske službe v Sloveniji, ki je govoril o velikem zanimanju za zaposlitev. Nato so mediji objavili novico, da naj bi Magna na Madžarskem že pridobila gradbeno dovoljenje za začetna dela. Prvi je ob sklicevanju na neimenovan vir o tem poročal Radio Slovenija. Časnik Delo je ob sklicevanju na več neimenovanih virov poročal, da je Magna pridobila delno gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela.

Novico so hitro pograbili nekateri tuji mediji, odmevala je tudi na Madžarskem. A madžarski mediji so se sklicevali na poročanje slovenskih kolegov. Uradne potrditve ni mogoče dobiti.

»Madžarska vlada v tem trenutku nima nikakršnega naznanila v zvezi z Magno,« so nam odgovorili iz kabineta premiera Viktorja Orbana. Pristojni v mestu Zalaegerszeg, kjer naj bi stala alternativna lokacija za lakirnico, nam na vprašanja niso odgovorili.

»Ne komentiramo govoric in špekulacij,« nam je odgovoril tiskovni predstavnik Magne Rej Husetovič.

Tudi Aleš Cantarutti tega ni mogel potrditi. »Potrdim lahko, da Magna v zadnjih dveh mesecih zelo intenzivno dela tudi na Madžarskem. Ne morem govoriti o tem, katere papirje že imajo, vem pa, da imajo zelo realen pomožni načrt, če jim v Sloveniji do roka ne uspe pridobiti vseh dovoljenj.«

Že ves čas je bilo jasno, da so si pri Magni za začetek gradnje zastavili rok, ki je glede na slovensko zakonodajo precej nerealističen. »Magna je sprva celo pričakovala, da bo vsa dovoljenja imela že konec aprila, a je bila ta časovnica hitro opuščena kot nerealna,« pravi Cantarutti. Kot realno izvedljiv rok so nato določili začetek julija. A tudi ta je bil dosegljiv le v primeru, da se v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ne bi vključili stranski udeleženci.

Že ves čas je bilo jasno, da so si pri Magni za začetek gradnje zastavili rok, ki je glede na slovensko zakonodajo precej nerealističen.

»Priznam, da sem, poznavajoč Magno in navdušen nad možnostjo pridobitve te investicije, morda pričakoval, da večjih okoljevarstvenih pomislekov ne bi smelo biti,« je odkrit Cantarutti. A v najbolj neprimernem trenutku se je nato zgodil požar v vrhniškem Kemisu. »Po tem se je vsul plaz.«

Zdaj naj bi bil skrajni rok za začetek gradnje konec septembra, ki pa po prepričanju ministrstva ob kakršnikoli pritožbi na okoljevarstveno soglasje ne bi bil več dosegljiv. Cantarutti se kljub temu ne počuti izsiljevanega. »Ne bi govoril o izsiljevanju Magne. Vsak, ki pozna delovanje avtomobilske industrije, se zaveda, da so si postavili realno časovnico, ki se je morajo držati. Avtomobilski trg je v obdobju rasti, Magnini naročniki so že izdelali načrte za nove modele, ki naj bi jih proizvajala. Ne bom rekel, da je Magna že malce v škripcih, a časovnica se jim resno zapira.«

Sladke obljube

Večina stranskih udeležencev v postopku se je pritožbi že odpovedala. Nekateri so dosegli svoje cilje, nekateri so ocenili, da je realno ne morejo več doseči. Tudi gibanje TRS. Odločitev ni bila lahka, saj gre za nepovratno uničenje sto hektarjev prvovrstnih kmetijskih zemljišč na vodovarstvenem območju. »Polovica argumentov je govorila v prid pritožbi, polovica pa proti,« pravi Dušan Plut. Ključna pa je bila močna lokalna podpora gradnji tovarne.

Magna je v prizadevanjih za preprečitev pritožb okoljevarstvenikom dala številne dodatne zaveze glede varovanja okolja. Organizacija Umanotera, ki jo je v zvezi z novo tovarno skrbelo predvsem dodatno obremenjevanje zraka zaradi izpuhov tovornjakov, se je pritožbi odpovedala, potem ko naj bi se Magna zavezala k prevozu tovora po železnici. »Magnina zaveza, da bo tovorni promet v zvezi z delovanjem lakirnice prenesla na železnico, je po Umanoterinem mnenju korak, ki ustrezno naslavlja vpliv na kakovost zraka in podnebje,« so zapisali.

Vendar pa je iz Magninega dopisa, iz katerega naj bi izhajala ta zaveza, mogoče razbrati le to, da bodo znotraj obrata zgradili industrijski tir in ga morda v prihodnosti izkoristili za prevoz tovora. »V naših trenutnih poslovnih načrtih je predviden prevoz s tovornjaki, zavedamo pa se, da je železniški prevoz potencialno okolju prijaznejši,« je zapisal vodja slovenskega projekta pri Magni David Adam.

Kot nam je povedal Andrej Gnezda iz Umanotere z zavezo tudi sami niso ravno zadovoljni. »Vendar menimo, da je bilo to največ, kar smo v dani situaciji lahko dosegli, da bi zmanjšali škodljive vplive lakirnice na zdravje ljudi in okolje.«

Od dvanajstih stranskih udeležencev sive lase ministrstvu in Magni povzročata le še dva. Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green se do srede še ni opredelila do možnosti pritožbe, predsednik slovenskega E-Foruma Gorazd Marinček pa kljub številnim poskusom, da bi ga prepričali o nasprotnem, za zdaj vztraja, da se bo pritožil. Želi namreč, da bi bile vse dodatne zaveze, ki jih je Magna obljubila okoljevarstvenikom, tudi zapisane v okoljevarstvenem soglasju. Sredi tedna je zaprosil za policijsko varstvo.

Pretiravanje

Zgodba o Magninem okoljevarstvenem soglasju je z vseh strani močno prenapihnjena. Vlada je investicijo z zagotovljenimi 400 delovnimi mesti razglasila za buditeljico mariborskega industrijskega bazena in ji tako pripisala velik simbolni kapital, ki ji ga politični nasprotniki niso privoščili, okoljevarstveniki pa so v tem zaznali priložnost za demonstracijo svojih prizadevanj.

Natančni obratovalni pogoji tovarne bodo določeni šele v okoljevarstvenem dovoljenju, ki ga Agencija za okolje izda pred začetkom obratovanja.

Kot priznava Dušan Plut, je eden od razlogov, da so se v TRS odločili odpovedati pritožbi na okoljevarstveno soglasje, tudi v tem, da je »v Sloveniji cela vrsta delujočih podjetij, pri katerih bi se morali vsi skupaj bolj angažirati in pomenijo večjo ekološko grožnjo kot Magna«.

Gre za lakirnico, kakršna že leta stoji v Revozovi tovarni na obrobju Novega mesta. Postavljena naj bi bila na kmetijskih zemljiščih, tako kot številne industrijske cone in trgovski centri doslej.

Sploh pa okoljevarstveno soglasje ni najpomembnejši dokument, na katerega bi morali biti okoljevarstveniki pozorni. Natančni obratovalni pogoji bodo določeni šele v okoljevarstvenem dovoljenju, ki ga Agencija za okolje izda pred začetkom obratovanja tovarne, pojasnjuje njen tiskovni predstavnik Andrej Vuga. »Okoljevarstveno dovoljenje določa mejne vrednosti, ki jih mora naprava dosegati, celo vrsto drugih ukrepov in tudi obveznost spremljanja emisij v okolje.« Okoljevarstvene organizacije bodo imele pred začetkom obratovanja lakirnice priložnost, da ponovijo vajo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.