MLADINA Trgovina

Urša Marn

1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Politika

Dražba javnega

Privatizacija kulturne dediščine pod županom Popovičem

Pretorska palača v Kopru. Mala loža je na levi strani zunanjega stopnišča, pod malim obokom

Pretorska palača v Kopru. Mala loža je na levi strani zunanjega stopnišča, pod malim obokom
© Gibanje Skupaj

Mala loža pod levim krilom Pretorske palače na Titovem trgu v Kopru je bila kljub zgražanju in nasprotovanju koprskih meščanov na javni dražbi prodana zasebnemu podjetju za 57.300 evrov, torej samo za tisoč evrov več, kot pa je znašala izklicna cena.

Mala loža resda že dvanajsto leto ni več v javni lasti, saj je koprska občina stavbo ob robu Pretorske palače, katere del je tudi mala loža, že leta 2005 na precej nepregleden način prodala zasebnemu podjetju. Toda občina je prav z dražbo dobila izvrstno priložnost, da bi to napako popravila. Na dražbi bi namreč lahko uveljavljala predkupno pravico in loži vrnila status javnega dobrega, a se je tej možnosti že vnaprej odpovedala. Odločitev občinske uprave bi bila morda razumljiva, če bi šlo za neko nepomembno odprtino v neki nepomembni mestni stavbi. Toda mala loža ni le neka luknja in tudi ne zgolj »en kafič«, kot je nekoč izjavil koprski župan Boris Popovič. Je integralni del Pretorske palače, ta pa je javno dobro, kar pomeni, da sploh nikoli ne bi smela preiti v zasebno last. Po mnenju stroke gre za eno najstarejših lož v beneškem svetu, morda celo najstarejšo. Zgrajena je bila leta 1269, služila pa je predvsem kot prostor za zasedanje mestne skupščine in razglašanje sklepov.

Leta 2001, po desetletjih zanemarjanja, je bila Pretorska palača prenovljena za ceno 3,4 milijona državnega, občinskega in evropskega denarja. Že zaradi javnega vložka se zdi privatizacija katerega koli sestavnega dela Pretorske palače zunaj vsakršne zdrave pameti. Meščani in meščanke Kopra se zdaj bojijo, da bo zasebniku prodana tudi večja in bolj znana sestra male lože na drugi strani Titovega trga, nato pa morda še tržna ploščad. To ne bi bilo presenetljivo, saj je privatizacija javnega prostora danes v porastu; spomnimo le na zasteklitev pasaž veleblagovnice Nama in hotela Slon na Slovenski cesti v Ljubljani.

Pri mali loži je zadeva še toliko hujša, saj gre za integralni del mestne palače, ta pa ima status kulturnega spomenika državnega in lokalnega pomena. Meščanke in meščani Kopra že od leta 2002, ko je Popovič zasedel županski položaj, dajejo predloge, mnenja in kritike glede urejanja prostora, a vsi njihovi napori so zaman. Ko je koprska oblast pred leti začela prodajati pomembne mestne nepremičnine, je likovni kritik, prevajalec, filozof in pesnik Andrej Medved v mali loži postavil neke vrste inštalacijo: v ložo je pripeljal ovce, s čimer je nazorno prikazal odnos župana Popoviča do mesta. Barbara Verdnik iz civilnega gibanja Skupaj, ki mu je v tednu dni pred dražbo uspelo zbrati prek tisoč podpisov za ohranitev male lože kot javnega dobrega, opozarja, da ne gre samo za malo ložo in niti ne samo za koprsko občino. »Ta je postala sinonim za odnos države do kulturne dediščine, ko ni več nikakršnih omejitev za prodajo spomenikov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.