MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

5. 9. 2017  |  Svet

Se bodo prebivalci Houstona lahko vrnili domov?

New Orleans so po orkanu Katrina obnovili večinoma delavci iz Latinske Amerike, ki bi jih Houston prav tako potreboval

Houston

Houston
© U.S. Department of Defense / WikiCommons

Ko je Diane Evans leta 2005 bežala pred poplavami, ki jih je v New Orleansu povzročil orkan Katrina, je »molila, da bi šla v Houston«. Danes, ko je stara 71 let in živi v San Francisu, moli za prebivalce Hustona, ki ga je prizadel orkan Harvey, saj podoživlja vse, kar je doživljala leta 2005. »Vem, kaj prestajajo ti ljudje, vem, s čim se morajo ukvarjati, samo molim, da jim ne bi naredili tistega, kar so naredili nam,« je povedala za San Francisco Chronicle.

Diane Evans je ena od več deset tisoč ljudi, ki so zaradi poplav, ki jih je povzročil orkan Katrina zapustili New Orleanas in se nikoli niso več vrnili. Zdaj se bojijo, da bi se enako lahko zgodilo v Houstonu in južnem Teksasu.

Mnogi prebivalci New Orleansa so pred Katrino zbežali v Houston. Washington Post zato sprašuje, kdo bo ljudi, ki so pribežali iz New Orleansa, rešil zdaj v Houstonu.

Kako so prejšnje naravne nesreče vplivale na preseljevanje ljudi v ZDA, s svojimi kolegi na univerzi Princeton preučuje ekonomistka Leah Boustan. Analizirali so migracijske tokove po 5000 naravnih nesrečah v ZDA med letoma 1920 in 2010. V pogovoru za Atlantic je pojasnila, da je odziv ljudi po vsaki veliki naravni katastrofi dvakrat večji, kot ob manjših nesrečah. Delno je temu tako zato, ker ljudje šele takrat, ko se zgodi nesereča, ugotovijo pomanjkljivosti na območju, kjer živijo. Velike katastrofe so preskus, ali infrastruktura res deluje. Ljudje drugače gledajo nanjo, ko se nesreča zgodi v drugem mestu, a pozorni postanejo šele, ko se zgodi njim.

Analiza je tudi pokazala, da ljudje tvegajo in se ne izselijo, ko izvedo, da območje, kjer živijo, sodi med ogrožena, če je vzpostavljen centralni sistem, na podlagi katerega so v primeru škode upravičeni do odškodnine. Odškodnine so razlog, da ljudje živijo na območjih, ki veljajo za tvegana. Hkrati pa ljudje, ki živijo na območjih, kjer so naravne nesreče pogostejše, začnejo pakirati stvari za odhod takoj, ko izvedo, da prihaja zelo velika naravna nesreča.

Analiza je tudi pokazala, da ljudje tvegajo in se ne izselijo, ko izvedo, da območje, kjer živijo, sodi med ogrožena, če je vzpostavljen centralni sistem, na podlagi katerega so v primeru škode upravičeni do odškodnine.

Pričakovali bi tudi, da ljudje, ki jim grozi naravna nesreča, vedo, kako ravnati, a kaže, da temu ni tako. Ob tem Leah Boustan opozarja, da so danes zaradi podnebnih sprememb naravne katastrofe pogostejše in hujše, kot so bile včasih. Ko ljudje vidijo, kaj se dogaja, si rečejo, da je zdaj pravi čas za umik drugam.

Guardian pa ugotavlja, da so New Orleans po Katrini obnovili priseljenci iz Latinske Amerike, ki Houstona po Harveyju najbrž ne bodo obnavljali. New Orleans je imel vedno precej prebivalcev, ki so se priselili iz Latinske Amerike, zdaj jih je še veliko več. Njihovo število se je med letoma 2000 in 2010 povečalo za 21 odstotkov.

Houston in druga mesta v Teksasu, ki jih je prizadel orkan Harvey, bodo zaradi večje škode še bolj nujno kot New Orleans potrebovala delavce. Mnogi Mehičani in drugi delavci iz Latinske Amerike pod Trumpom ne bodo upali tvegati, nekatere bo vendarle premamilo plačilo v dolarjih, a to ne bo dovolj za hitro obnovo Houstona.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.