Kdo želi v vojno? Vedno isti.

In to na račun varnosti vseh nas, ki živimo na meji

Sicer obstaja tudi vsaj ena koristna plat vztrajanja Janševega mladeniča, ki želi na seji parlamentarnega odbora za obrambo obravnavo pripravljenosti naše vojske v primeru konfliktov zaradi (ne)implementacije arbitražnega sporazuma v Piranskem zalivu: to je da bo morda EU lažje uvidela nevarnost nedorečenega stanja ob mobilizaciji nacionalističnih ekstremistov na obeh straneh meje te zahodno-balkanske regije. Le upati gre, da ne bo Evropa tega uvidela prepozno. Da je Mahnič le infantilni izvršilec taktike in strategije svojega ljubljenega vodje, je bolj ali manj jasno vsem. Ustvarjati izredno stanje z rožljanjem orožja zaradi (ne)implementacije arbitražnega sporazuma ni le neodgovorno, temveč povsem protislovno v odnosu do samega smisla arbitraže. Le-ta je namenjena mirnemu reševanju mejnih sporov, ne ustvarjanju konfliktov.

Če ena stran krši dogovore in ne upošteva razsodbe, to ni in ne more biti predmet vojaškega odgovora, temveč političnega in diplomatskega pregovarjanja. Pri čemer je nujno, da se aktivira relevantna mednarodna skupnost, v tem primeru zlasti EU, katere članici sta tudi Slovenija in Hrvaška. (Ne)implementacija razsodbe v nobenem primeru ne more postati casus belli, kot si domišljajo poslanec SDS Žan Mahnič in njegovi tovariši. Trenutno stanje je popolnoma enako stanju pred začetkom arbitražnega procesa. Stanju, ki smo ga bili navajeni vse od razglasitve neodvisnosti obeh držav. V Piranskem zalivu in ob meji v Istri je v resnici mirno in naši modri ter potrpežljivi ribiči ,že navajeni na dolge roke ljubljansko-zagrebške politike, čakajo in želijo meddržavni dogovor, ne vojne!

Hrvaška bo morala mednarodno pravno dejstvo razsodbe prej ali slej priznati. Če tega ne bo storila sama, bo morala to jasno zahtevati Evropska unija (komisija, Evropski svet, EP). Slovenija si ne more v nobene primeru privoščiti nasilne oz. vojaške implementacije arbitražne razsodbe. Kam bi to sploh vodilo? Žal na ceneni, a nevarni vojni retoriki se tradicionalno mastijo stranke a la SDS in politiki a la Janša in Mahnič.

Seja, ki jo vztrajno zahteva mladi predsednik Odbora za obrambo Državnega zbora Žan Mahnič, je brezpredmetna in škodljiva za interese državljanov.

Zato je seja, ki jo vztrajno zahteva mladi predsednik Odbora za obrambo Državnega zbora Žan Mahnič brezpredmetna in škodljiva za interese državljanov. Morda bi moral to, bolj in prej kot premier Cerar, jasno in glasno izustiti predsednik DZ Milan Brglez. Sicer vemo, kdo so tisti, ki sejo zahtevajo in sanjajo o epski vojni za Piranski zaliv. Vidimo jih na sliki, pod domobranskim transparentom na ksenofobnem shodu. Njim so vojne očitno všeč. Občutek ustvarjajo, da niso še prebavili niti dejstva, da se je Slovenija lahko osamosvojila brez večjega prelivanja krvi, kakršnega pa sta kasneje pretrpeli Hrvaška ter Bosna in Hercegovina.

Mar želijo to zamujeno priložnost nadoknaditi na račun varnosti vseh nas, ki na tej meji živimo? Povrh še v sožitju in dobrem sosedstvu s Hrvati in Italijani? Ne, tega jim ne bomo ne dovolili, ne dopustili.

Preberite si še članka Hrvaški mediji razkrivajo, kdo je ta Žan Mahnič, ki želi na mejo poslati vojsko in V parlamentu že vojna retorika.