MLADINA Trgovina

Borut Mekina

22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Politika

Nemški »ne« lažnim vsebinam

Nemške volitve in lažne novice

Lažniva novica: fotografija z dogodka, kjer naj bi Merklova čestitala še nepolnoletnima mladoporočencema. V resnici je šlo za obisk begunskega taborišča

Lažniva novica: fotografija z dogodka, kjer naj bi Merklova čestitala še nepolnoletnima mladoporočencema. V resnici je šlo za obisk begunskega taborišča
© Profimedia

Oktobra bo v Nemčiji začel veljati zakon o »nezakonitem« sovražnem govoru, tako imenovani Facebook-zakon, s katerim Nemčija lastnikom socialnih omrežij grozi z do 50 milijonov evrov visokimi kaznimi, če ne bodo v 24 urah brisali prijavljenih primerov sovražnega govora.

Po nemški zakonodaji sovražni govor predstavlja relativno široko paleto fenomenov, od poskusov organiziranja terorističnih celic in obrekovanja verstev do objave nacističnih simbolov. Zakon je tako med ključnimi ukrepi, ki jih je Nemčija sprejela po ameriških volitvah, na katerih so v javnosti prevladovale lažne novice. Nemška kanclerka Angela Merkel je tedaj napovedala ukrepe proti hitremu širjenju manipulativnih vsebin, zlasti ko je ameriški skrajno desničarski portal Breitbart News napovedal »prihod« v Evropo.

Nemčija ni ničesar prepustila naključju. Poleg zakona so številni mediji, na primer televiziji ARD in ZDF, ustanovili novinarske oddelke, specializirane za razkrivanje lažnih vsebin, Facebook pa je v Nemčiji moral uvesti eksperimentalno orodje za odkrivanje hitro razširjajočih se lažnih novic. Sodelujejo s skupino nemških raziskovalnih novinarjev Correctiv, ki vsak dan preverja dejstva, objavljena na Facebooku. Ko zgodbe označijo za neverjetne, jih Facebook sicer ne umakne, vendar omeji njihovo širjenje in poleg njih objavi še odziv Correctiva.

V Ameriki so lažne vsebine nedvomno vplivale na volitve – kakšne pa so izkušnje iz Nemčije? Odgovorna urednica skupine Correctiv Jutta Kramm pravi, da je na nemškem spletu ogromno lažnih novic, le da se te v primerjavi z ZDA razširjajo v množici manjših, zaprtih skupin, predvsem skrajno desnih: »V zadnjih dveh tednih smo se ukvarjali zgolj z dvema večjima primeroma; v enem je šlo za širitev slike, na kateri je bila kanclerka Angela Merkel s svečano oblečenimi begunskimi otroci, češ da se zavzema za otroške poroke. Ugotovili smo, da je bila slika posneta v turškem begunskem taborišču, kjer so sirski otroci, oblečeni v tradicionalna bela oblačila, Merklovi predali šopek rož. V drugem primeru je šlo za širitev videa, ki naj bi kazal mesto Leipzig, kako ga prevzemajo begunci, v resnici pa je šlo za praznovanje krščanske verske skupine iz Eritreje. Na splošno ugotavljamo, da so v Evropi občinstva vendarle bolj zrela kot v ZDA. Ljudje tu bolj zaupajo tradicionalnim medijem, Twitter ima recimo v Nemčiji zgolj dva milijona uporabnikov,« pravi Krammova.

Tip manipulativnega portala, kot je v Ameriki Breitbart News, je v Sloveniji SDS-ov medij Nova24; podobno vlogo kot v Nemčiji Correctiv pa v Sloveniji opravlja Svet za odziv na sovražni govor, ki deluje v okviru Mirovnega inštituta. Bi tudi Slovenija potrebovala zakon, kakršnega je sprejela Nemčija? Član sveta, filozof Boris Vezjak, odgovarja, da ne: »Slovenija potrebuje predvsem bolj jasno besedilo 297. člena kazenskega zakonika. Ta je namreč napisan tako dvoumno, in sodna praksa to dokazuje, da po tem členu v Sloveniji ni mogoče nikogar kaznovati zaradi sovražnega govora. V primeru Erlah je tožilstvo celo črno na belem sklenilo, da po slovenski zakonodaji sovražni govor ni kaznivo dejanje,« pravi Vezjak. Sprejem zakonodaje po nemškem vzoru bi pri nas pomenil zgolj dodajanje balkonov na blok, ki nima pravih temeljev, še dodaja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.