Trumpova nova vojna

Novi tviti ameriškega predsednika so napad na svobodo govora oz. napad na pravico do svobodnega izražanja. Tokrat so tarča temnopolti košarkarji in nogometaši. 

Donald Trump. Ko je imel še rad košarkarsko žogo ...

Donald Trump. Ko je imel še rad košarkarsko žogo ...
© YouTube

Očitno ameriški predsednik Donald Trump nima dovolj dela, pred dnevi je z vrsto tvitov namreč vstopil v 'vojno' s športniki v profesionalni ligi ameriškega nogometa NFL. Povod za novonastalo vojno tvitov in izjav najdemo v protestu posameznih igralcev med predvajanjem ameriške himne. Vendar igralci in lastniki franšiz v NFL niso bili edina tarča Trumpovih napadov, saj se je ameriški predsednik spravil tudi v besedni dvoboj s člani ekipe Golden State Warriors, prvakov v košarkarski ligi NBA.

Sprva je potrebno orisati ozadje 'spora'. Protest igralcev med himno ima svoje začetke v lanski predsezoni, ko je podajalec ekipe San Francisco 49ers Colin Kaepernick med tradicionalnim predvajanjem himne pred pričetkom tekme obsedel. Po tekmi je pojasnil, da ne namerava izkazati spoštovanja do himne in zastave, torej simbolov države, zaradi policijskega nasilja in rasnih krivic nad temnopoltimi državljani, le-to, nasilje je privedlo tudi do nastanka aktivističnega gibanja Black Lives Matter. V nadaljevanju sezone je s protestom nadaljeval, občasno pa so se mu pridružili tudi soigralci, s katerimi je pokleknili med himno.

Protest je razdvojil navijaško skupnost. Kaepernick je med belopoltimi navijači postal zelo nepriljubljen (v anketi na uradni spletni strani lige ga je kar 37 odstotkov označilo za zelo nepriljubljenega), po drugi strani pa si je med temnopoltimi navijači pridobil mnoge simpatije in bil izbran za najbolj priljubljenega igralca (42 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da je zelo priljubljen oz. všečen). Kljub temu, da je bil na začetku sezone njegov dres najbolje prodajan v ligi, kar lahko razumemo, kot priljubljenost med navijači, se je njegova priljubljenost med lastniki moštev nižala, kar se je na koncu sezone kazalo v dejstvu, da je po izteku pogodbe ostal brez kluba.

Protest je razdvojil navijaško skupnost. Kaepernick je med belopoltimi navijači postal zelo nepriljubljen, med temnopoltimi navijači pa si je pridobil mnoge simpatije in bil izbran za najbolj priljubljenega igralca.

Spletni statistični portal FiveThirtyEight (538) je zaključil, da je Kaepernick 'žrtev' svojih političnih prepričanj, ki jih je izkazoval med sezono, ne pa svojih slabih oz. slabših iger. Prav zaradi tega naj bi se lastniki izogibali njegovemu podpisu, saj bi si s tem nakopali 'dodatne težave' zaradi Kaepernickovega vedenja med predvajanjem himne. Poleg tega pa so prav lastniki franšiz ključne osebe pri delovanju lige. Liga se zato poredko opredeli do vprašanj, ki govorijo o duržbenih neenakostih ter rasni problematiki. Veliko bolj dejavna na tem podrčju je košarkarska liga NBA, kjer s pomočjo različnih projektov pogosto naslavljajo socialno občutljive teme in težave, tako igralci, kot tudi lastniki in samo vodstvo lige (NBA Cares, NBA Green, NBA FIT).

Trump je svojo retoriko stopnjeval tudi na zborovanju v Alabami. Lastnike je pozval, naj tiste, ki ne izkažejo spoštovanja zastavi in himni, odpustijo, saj naj bi bilo igranje v ligi NFL privilegij, zaradi katerega bi morali igralci izkazati spoštovanje do državnih simbolov. Vendar že tu naletimo na prvi problem. Po študiji NCAA (National Collegiate Athletic Association), ki združuje več kot 1200 univerz v ZDA in pomaga mladim športnikom pri združevanju akademskega in športnega življenja, je že izbor na draftu neverjeten uspeh, saj je zgolj 0,09 odstotka igralcev, ki so v srednji šoli igrali ameriški nogomet, izbranih na naboru lige NFL. Poleg tega pa je potrebno poudariti, da je povprečna kariera nogometaša v ligi NFL dolga zgolj 3,3 leta. 

Poleg tega je mogoče Trumpove tvite in govor v Alabami razumeti kot napad na svobodo govora oz. kot napad na pravico do svobodnega izražanja. Prav tu pa se pojavi ključni problem te zgodbe, torej nov napad na drugače misleče v deželi 'svobode in demokracije'. Predsednikovo sporočilo za igralce in lastnike se glasi: »Če ne spoštuješ zastave in himne, ne spostuješ mene, če me ne spoštuješ, si moj sovražnik«. Torej po napadu na t. i. 'fake news' oz. lažne novice, po (zaenkrat) neuspešni razveljavitvi zdravstvene reforme 'Obamacare', po težavah v mednarodni skupnosti z 'norim' severnokorejskim Kimom, se je sedaj lotil še 'neposlušnih' športnikov.

Odziv športnikov in lastnikov franšiz je bil izjemen, tako na igrišču, kot tudi na novinarskih konferencah pred in po tekmah. Lastniki, med njimi so tudi nekateri (finančni) podporniki Trumpove inavguracije, so se složno odločili odgovoriti predsedniku. V svojih pismih oz. izjavah za medije so poudarili, da je prav šport povezovalni dejavnik, ki lahko združi ljudi (nekaj podobnega smo doživeli v Sloveniji ob nedavnem košarkarskem prvenstvu), na drugi strani pa je prav politika tista, ki ljudi najbolj razdvaja oz. deli. Poleg tega je Robert Kraft, lastnik lanskoletnih prvakov New England Patriots (ter tudi finančni podpornik predsednikove inavguracije) poudaril, da je razočaran nad izjavami. Pridružil se mu je tudi lastnik ekipe Houston Texans Bob McNair, ki je poudaril, da so predsednikove izjave nasprotje tistega, kar ZDA potrebujejo v tem trenutku. Poleg tega pa je poudaril, da se igralci njegove ekipe trudijo po najboljših močeh opozoriti na socialne težave in pomagati k izboljšanju družbe in skupnosti. Glavni zvezdnik ekipe J. J. Watt je tako s pomočjo dobrodelnih prispevkov zbral 37 milijonov dolarjev v dobrih treh tednih po katastrofalnih posledicah orkana Harvey, ki je prizadel Houston.

Shahid Khan (častnik Jacksonville Jaguars) je sicer finančno podprl Trumpovo inavguracijo z milijonom dolarjev, a se je kasneje, ob predlogu prepovedi vstopa 'priseljencev' iz sedmih pretežno muslimanskih držav, distanciral od njegove politike.

Prvi lastnik, ki se je pridružil protestom igralcev in s tem izkazal solidarnost s svojo ekipo pa je bil Shahid Khan (Jacksonville Jaguars). Khan je med drugim tudi finančno podprl inavguracijo predsednika z milijonom dolarjev, a se je kasneje, ob predlogu prepovedi vstopa 'priseljencev' iz sedmih pretežno muslimanskih držav, distanciral od njegove politike. Poleg zgoraj omenjenih lastnikov pa so se v bran igralcem in organizaciji postavili še mnogi drugi, skupaj več kot 14 lastnikov. Nekatere ekipe, kot npr. New Orleans Saints so izjavo podali skupaj z NBA moštvom New Orleans Pelicans. Podobno povezano izjavo v bran igralcem in njihovi ustavni pravici do svobode izražanja so podali tudi pri moštvu Seattle Seahawks, ki je v lasti soustanovitelja Microsofta Paula Allena, ki si med drugim lasti tudi franšizo v košarkarski ligi NBA (Portland Trail Blazers) ter ekipo v nogometni ligi MLS (Seattle Sounders).

Številni igralci so svoje neodobravanje in nestrinjanje s Trumpovo izjavo komentirali na novinarskih konferencah po tekmah (Tom Brady, eden najboljših podajalcev vseh časov in petkratni prvak z ekipo New Enland Patriots, Drew Brees podajalec ekipe New Orelans Saints), številni pa so med igranjem himne pokleknili (Baltimore Ravens proti Jacksonville Jaguars), dvignili pesti v zrak (New York Giants proti Philadelphia Eagles), ali pa se držali za roke v znak solidarnosti (Cleveland Browns proti Indianapolis Colts). V oklepajih so omenjeni zgolj posamezni primeri, čeprav je bilo tovrstnih podpor še veliko več. 

Oster odziv pa je Trump doživel tudi ob odpovedi tradicionalnega sprejema košarkarskih prvakov lige NBA v Beli hiši. V moštu Golden State Warriors so bili nekateri igralci, predvsem glavni zvezdnik Stephen Curry, zadržani glede obiska pri predsedniku. Ker pač Trumpa nihče ne zavrne, se je sam odločil za preventivno akcijo ter sklenil, da prvakov ne bo povabil na obisk. V bran prvakov so med drugim stopili tudi glavni zvezdnik lige LeBron James, ki je prek Twitterja sporočil, da obisk Bele hiše ne predstavlja več časti odkar je predsedniško mesto zasedel Trump. To vsekakor drži, saj je Trump zgolj z borbo proti 'neposlušnim in nespoštljivim' športnikom dokazal, da je policijsko nasilje nad posameznimi manjšinami, kot so npr. temnopolti ali latinoameričani, institucionalizirano skozi funkcijo predsednika države.

Kot zanimivost velja dodati, da se je protest s klečanjem med himno razširil tudi v profesionalno bejzboljsko ligo MLB, kjer je Bruce Maxwell izrazil nestrinjanje s trenutnimi razmerami v ameriški družbi. Maxwell se je s svojo gesto želel priključiti športnikom, ki protestirajo proti rasni in socialni neenakosti sodržavljanov. Morda bi za zmanjšanje razdvojenosti zadostoval že Trumpov odpoklic.

Kot kaže se borba za državljanske pravice šele (ponovno) začenja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.