MLADINA Trgovina

Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Portret

 Aleksandra Brlan, modna oblikovalka

... ki rada ustvarja ležerna, lahkotna, udobna oblačila

V teh sivih dneh, ko se je tudi uradno začela jesen, že lahko rečemo, da ji je uspelo zakuhati letošnji poletni hit Instagrama. Oziroma več hitov. Številni uporabniki tega družbenega omrežja so namreč objavljali selfije v njenih belih majicah. V tisti s srcem, ki ga prerežeta dve vodoravni črti. In v tisti drugi s pravokotnikom in sloganom Real People (Resnični ljudje), kar je ime njene zadnje kolekcije, ustvarjene za prihajajočo jesen in zimo. Nekateri so se fotografirali tudi v nogavicah iz iste kolekcije.

Vsi ti kosi so uspešnice najverjetneje postali zato, ker je šlo za cenejše, vsem dostopne izdelke. Po drugi strani pa se je znamka Brlan v slabem desetletju vzpostavila kot ena najbolj izstopajočih, svežih, drugačnih pri nas in posledično je blizu tudi mlajšim generacijam. Je pa še en razlog, zakaj je bila tokratna kolekcija tako opazna: ker smo prek omrežij lahko v živo spremljali, kako je nastajala. Marca, ko so organizatorji Ljubljana Fashion Weeka sporočili, da bo njihov dogodek že čez en mesec, se je odločila, da gre kljub noro kratkemu roku v akcijo. In potem je, kadar ravno ni kuhala, prala in likala ( je namreč mama treh otrok in družina je zanjo vedno na prvem mestu), tuhtala o ženskih in moških oblačilih, risala posamezne kose, iskala primerno blago, dodatke, pa manekene in manekenke, ki niso bili profesionalci, temveč »real people« ... Kljub veliki časovni stiski se je vse lepo izšlo. Še več: kot ponavadi, je tudi s te modne revije odšla s pohvalami.

Tokratno kolekcijo pisanih jaken, oblek, hlač in drugih oblačil, ki na prvi pogled niso imeli veliko skupnega, a so se, postavljeni skupaj, zložili v skladno celoto, so navdihnili nomadi. Ljudje brez obstanka, ki jih raziskuje že dolgo, skozi več kolekcij, in jim je po svoje tudi podobna. Dom ima sicer en sam, v Ljubljani, je pa njena poklicna pot nemirna in polna selitev v druge, dodatne poklice. Najnovejši se je povsem spontano zgodil po rojstvu najmlajšega sina, ki ima zdaj dve leti. Zadnje leto je kot prostovoljka pomagala mamam, ki imajo težave z dojenjem, kakršne je imela pri prvih dveh otrocih tudi sama. Danes ve, da zaradi neznanja. Zdaj želi v pripravah na poporodno obdobje pomagati predvsem nosečnicam.

Podobno intenzivno kot nomadi jo navdihuje tudi kmečko življenje. Še posebno ljubi so ji stari predpasniki z vzorci, ki naj praviloma ne bi šli skupaj. Verjetno zato, ker je velik del otroštva preživela pri babici v Otavicah pri Ribnici. Z babico, kmečko žensko, in mlajšim bratom pa so se, ko jih je imela dvanajst, odpravili tudi na avanturo, ki se ji zdi še danes popolnoma neverjetna: odpotovali so na obisk k mamini sestri v ZDA. Tolmača sta bila otroka in na cilj in nazaj so prispeli srečno. Pot jo je vseeno spremenila. Prej je bila sramežljiva deklica, potem samozavestna najstnica.

Še vedno pa je rada risala in že ob koncu osnovne šole je razmišljala o srednji oblikovni šoli. Vseeno je pristala na gimnaziji, ki pa se ji je nepričakovano raztegnila na približno desetletje. Bilo je pač težko obdobje, umrl ji je oče, veliko je žurala in tudi »bluzila«. Zanimalo jo je sicer vse živo, arhitektura, filozofija, fizika. Na koncu pa je začutila, da jo najmočneje vleče v ustvarjanje. Odločila se je, da bodo njen izrazni medij oblačila, in se vpisala na študij modnega oblikovanja. Takrat je kar poletela.

Njene študentske kreacije so navduševale profesorje in že takrat bi jo lahko spoznala tudi široka javnost. A ob koncu študija jo je spoznanje, da v državi s praktično neobstoječo modno industrijo samo z oblikovalskim delom verjetno ne bo mogla preživeti, tako dotolklo, da se je raje vrgla v drug poklic. Postala je stilistka in kmalu zatem ena od urednic pri reviji Elle in pozneje še urednica Elline spletne strani. Tri leta in dva otroka kasneje pa jo je modno oblikovanje spet poklicalo, in čeprav je bilo to v kriznem letu 2009, je tokrat vztrajala. Tako je kolobarila med ustvarjanjem kolekcij, vedno pospremljenimi s toplimi, celo odličnimi odzivi, in delom za preživetje. Med drugim je skrbela za vizualno podobo Sportininih trgovin.

Še danes ustvarja po načelu »kako z najmanj narediti največ«. Predvsem pa rada ustvarja ležerna, lahkotna, udobna oblačila. S pravili modne industrije in še zlasti s tem, kaj je visoka moda, se ne obremenjuje. Tudi definicijo kolekcije razume čisto po svoje. Njene vedno nastajajo iz nekih notranjih vzgibov, iz osebnih premislekov, ko je pač pripravljena.

Naslednjo kolekcijo oblačil želi zasnovati okoli premisleka o svoji ženskosti. Bo imela ob trenutni predanosti nosečnicam in ženskam, ki dojijo, sploh čas zanjo? Mednarodno priznani oblikovalec Peter Movrin ji je že zažugal, naj niti ne pomisli, da bi kot oblikovalka odnehala. Zato je dober znak, da že prekipeva od idej. Še posebej jo vznemirja misel o oblikovanju kopalk ali spodnjega perila in kdove, morda bodo ravno ti kosi hiti naslednjega poletja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.