MLADINA Trgovina

Borut Mekina

29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Politika

Referendum za interese zasebnikov

Nova referendumska pobuda, tokrat povezana z zdravstvom

Predsednik Društva za zdravje naroda Jožef Ivan Ocvirk (drugi z desne) s somišljeniki pred vrati slovenskega parlamenta

Predsednik Društva za zdravje naroda Jožef Ivan Ocvirk (drugi z desne) s somišljeniki pred vrati slovenskega parlamenta
© Borut Krajnc

Podeljevanje zdravstvenih koncesij je zadnjih 15 let spominjalo na sobotni vrvež na tržnicah. Malo se je barantalo, tu in tam je kdo dobil kaj pod mizo, računi so se izstavljali predvsem retorično, bolniki pa so bili zgolj priročni izgovor. Raznorazni ministri, najpogosteje tudi sami zdravniki, so dobrim prijateljem in kolegom podeljevali koncesije po dolgem in počez, nihče pri tem ni preverjal, ali so te resnično potrebne in ali javna zdravstvena mreža potrebuje takšno pomoč. Še huje. Nekaterim zdravnikom so kolegi ministri koncesije podelili celo za delo v javnih zdravstvenih ustanovah.

Ta sistem so zadnja leta kritizirale vse pristojne institucije, od računskega sodišča do protikorupcijske komisije. A poskus ureditve področja z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti je pokazal, kako težko je popravljati napake, ko je stvar zavožena. Interesi zasebnih izvajalcev so se okrepili prek vseh pričakovanj. V Sloveniji se z zasebno bolnišnično dejavnostjo ukvarja že 58 podjetij, lani so imela 22,5 milijona evrov prihodkov – na prvem mestu je mreža MC Medicor v lasti Metke Zorc. Kar 4153 podjetij, ki se ukvarjajo z zobozdravstvom in zunajbolnišnično dejavnostjo, pa je lani imelo 200 milijonov prihodkov.

Ti interesi niso zanemarljivi. Z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je parlament sprejel prejšnji teden, naj bi država koncesije omejila na 15 let z možnostjo podaljšanja še za 15 let, če se bo s tem strinjal »prizadeti« javni zdravstveni zavod. Poleg tega bodo morali koncesionarji voditi dvojne bilance; z javnimi sredstvi ne bo več dovoljeno kovati dobičkov. Zdravniške organizacije so se proti tej ureditvi zadnje leto borile na vse mogoče načine, na tiskovnih konferencah, z zahtevami po ministričinem odstopu in s političnimi pritiski prek političnih strank, češ da bo zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc tako državljanom omejila dostop do zdravnikov in podaljšala čakalne dobe. Zdaj, ko je zakon v parlamentu sprejet, pa so se odločili še za zahtevo po referendumu.

Čeprav so podpise pobude za začetek postopkov za razpis referenduma v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov zbirali kar po ambulantah, je več kot 5000 podpisov – gotovo zaradi boljšega vtisa – v državni zbor prinesel predsednik Društva za zdravje naroda Jožef Ivan Ocvirk. Ta je dejal, da je prepričan o uspehu referenduma, saj je čakajočih na zdravstvene storitve 500 tisoč. Na prvi pogled gre za civilnodružbeno organizacijo s plemenitim poslanstvom, a je ta povezana z malce ožjimi, zasebnimi interesi podjetja MC Medicor. Društvo je registrirano na istem naslovu kot največje slovensko zdravstveno podjetje, delita si tudi nekatere vodstvene kadre. Recimo lastnico podjetja Zorčevo, ki je seveda velika zagovornica zasebne iniciative v zdravstvu.

Jasno je, kaj pobudnike referenduma, ki sicer govorijo o interesih bolnikov, najbolj žuli. Ne gre toliko za čakalne dobe – te so zasebnikom celo v prid, saj je potem zanje več dela. V čem je torej težava? Predsednica zasebnih zdravnikov Helena Mole priznava, da je zaradi nove zakonodaje številne zasebnike koncesionarje strah, da bodo po 15 letih izgubili koncesijo. »Ti zdravniki, ki delajo predvsem v določenih specialističnih panogah, so se dolgoročno zadolžili, kupili so prostore in jim ni vseeno, da bo poslej njihova prihodnost negotova,« je razložila. Seveda lahko njihov strah razumemo, a se vendarle ne moremo otresti vtisa, da gre v tem primeru za boj privilegirancev.

Predsednik državnega zbora mora zdaj določiti 35-dnevni rok za zbiranje 40 tisoč podpisov. Če bo zdravnikom koncesionarjem uspelo zbrati toliko podpisov, bo sledil nov referendum.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.