MLADINA Trgovina

Izak Košir

29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Družba

Zmaga harmonike

Električna kitara na ljubljanskih ulicah ni zaželena

Mesta glasna harmonika in vsiljivi harmonikar na Prešernovem trgu ne motita, raje preganja kitariste z ojačevalci, ker naj bi njihovo igranje vznemirjalo ljudi

Mesta glasna harmonika in vsiljivi harmonikar na Prešernovem trgu ne motita, raje preganja kitariste z ojačevalci, ker naj bi njihovo igranje vznemirjalo ljudi
© Uroš Abram

Nekaj bralcev je opisalo dogodek v središču Ljubljane, kjer so policisti opozorili kitarista na ulici, da ne sme imeti ojačevalnika za svoje glasbilo, ker naj bi bilo to za ulične glasbenike prepovedano. To ureja posodobljeni odlok o posebni rabi javnih površin v 21. členu, ki določa časovno omejitev uličnega nastopanja in prepoveduje rabo zvočnih naprav, tudi če so te na baterijsko napajanje. Omenjeni ulični kitarist igra jazz na električno kitaro in brez ojačevalnika glasbe ne more izvajati. Jazz, ki ga igra, ni glasen, tudi ne uporablja distorzije, ki jo poznamo iz rockovskih žanrov. Če bi ta jazzovski kitarist električno kitaro igral brez ojačevalnika, ga mimoidoči sploh ne bi slišali.

Razumeli bi, da mora obstajati omejitev glede jakosti zvoka v javnem prostoru, vendar sta lahko trobenta in harmonika veliko glasnejši od električne kitare, priključene na ojačevalnik.

Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so pojasnili, da so novo ureditev spontanega uličnega nastopanja sprejeli predvsem zaradi potrebe po ureditvi problematike vsakodnevnega uličnega nastopanja istih ljudi v strogem mestnem središču, saj so ti po njihovem mnenju popolnoma nasičili območja, na katerih so izvajali svoj program. »Ker so bile pritožbe občanov, zaposlenih v podjetjih v središču mesta, in stanovalcev mestnega jedra, da so ulični glasbeniki moteči in glasni (z raznoraznimi ozvočenji), smo z odlokom o posebni rabi javnih površin v 21. členu določili časovno omejitev uličnega nastopanja in prepovedali rabo zvočnih naprav, tudi če so te na baterijsko napajanje,« pravijo na občini.

Na policiji so pojasnili, da ulične nastope ureja zakon o javnih zbiranjih, ki med drugim razlikuje pojma javna prireditev in spontani ulični nastop. Enaindvajseti člen, ki določa pravila za spontane ulične nastope, pravi, da je takšen nastop dovoljen, če se z njim ne ovira raba javne površine zaradi števila nastopajočih ali gledalcev, da se sme izvajati med 10. in 22. uro, uporaba opreme za ozvočenje pa ni dovoljena. Zagrožene kazni so 150 evrov za fizično osebo in tisoč evrov za pravno osebo. Policisti pa, če ugotovijo kršitev, podajo predlog inšpektoratu MOL.

»Z omenjenim odlokom, ki prepoveduje ojačevalnike, so dosegli le, da so se znebili kitaristov, in dovolili, da se razpasejo harmonikarji, ki zasedejo najboljše lokacije in igrajo časovno neomejeno. To ni kultura, temveč nekultura.« (Janez Križaj) 

Za mnenje smo prosili Janeza Križaja, predstavnika Društva za ENO glasbo in ravnatelja Šole za oblikovanje zvoka, ki se ukvarja z akustično ekologijo oziroma z jakostjo glasbe v javnem prostoru. Kot pravi, je zvočna podoba, kamor šteje tudi tišino, del kulturne podobe nekega mesta. Meni, da je uzurpacija javnega prostora prav posledica takšne površne regulacije. »Z omenjenim odlokom, ki prepoveduje ojačevalnike, so dosegli le, da so se znebili kitaristov, in dovolili, da se razpasejo harmonikarji, ki zasedejo najboljše lokacije in igrajo časovno neomejeno. To ni kultura, temveč nekultura. Zakoni morajo biti takšni, da se lahko izvajajo. Tu vati kitarskih ojačevalnikov sploh niso pomembni, saj je majhen ojačevalnik z močjo pet vatov, če je vklopljena maksimirana distorzija, lahko prav tako moteč. Pravijo, da je cesta lahko dovolj široka za tri pametne ali preozka za dva bedaka,« pojasnjuje Križaj.

V Londonu so pravila nedvoumna – prepovedane so dude in bobni, kje se lahko igra in kje ne, pa je jasno označeno. V Bruslju so predolge nastope omejili tako, da imajo zapisano, da se lahko igra od 11. do 12. ure, nato je od 12. do 13. ure tišina, isti glasbenik pa ne sme v istem dnevu dvakrat nastopiti na istem mestu.

Tudi decibeli niso vse, opozarja Križaj, po njegovem so pomembni odzivi okolice – stanovalcev, mimoidočih, lokalov. Omeni pa še Galerijo Emporium na Prešernovem trgu, ki ima zvočnike usmerjene na ulico. »Policist mi je zatrdil, da jim je že trikrat napisal kazen, ki naj bi znašala 1500 evrov, saj za to početje nimajo nobenega dovoljenja. A očitno se jim splača, saj glasba še vedno je,« pojasnjuje Križaj. Veliko denarja, veliko muzike torej.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.