MLADINA Trgovina

Goran Kompoš

13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Dogodki

Visoki jubilej slovenskega punka

Pankrti so pred natanko štirimi desetletji kot naš prvi punk bend pomembno razširili prostor svobodi govora in umetniškemu izražanju v nekdanji Jugoslaviji

Pankrti na koncertu To morate preslišati 20. aprila 1979 v menzi študentskega naselja v ljubljanski Rožni dolini.

Pankrti na koncertu To morate preslišati 20. aprila 1979 v menzi študentskega naselja v ljubljanski Rožni dolini.
© Dušan Gerlica

Lansko praznovanje 40-letnice punka v Veliki Britaniji je spodbudilo številne polemike, med drugim tudi o tem, kdaj se je vse skupaj sploh začelo. Ker je šlo za pojav, ki ga glasbeni poznavalci, zgodovinarji pa tudi akterji iz tistega časa tolmačijo vsak po svoje, so na koncu sprejeli arbitrarno odločitev in se odločili za leto 1976, ko je punk prodrl v britanski mainstream. V Sloveniji te dileme ni. Poznamo celo točen datum in lokacijo, kjer je punk prvič zatresel naša tla. Gre seveda za zdaj že mitološki prvi koncert Pankrtov 18. oktobra 1977 na Gimnaziji Moste, s katerim so se za vedno zapisali v zgodovino slovenskega, jugoslovanskega in po mnenju mnogih tudi evropskega punka. Sami so se razglasili celo za »prvi punk bend za železno zaveso«. In če za referenco vzamemo Sex Pistols, najprepoznavnejši punk bend vseh časov, lahko Pankrtom mirno verjamemo.

Mnenja o njihovi glasbeni zapuščini so precej enotna, različna pa so tista o (posrednem) vplivu Pankrtov na takratno slovensko in jugoslovansko politično ozračje. Prvi urednik Nove revije dr. Tine Hribar je v zborniku, ki je izšel ob 25-letnici punka, denimo zapisal, da brez pojava Pankrtov in »valovanja, ki se je širilo za njimi in okoli njih« ob koncu sedemdesetih, ne bi bilo pobude za Novo revijo oziroma da »komunistična oblast sploh ne bi pristala na njeno izhajanje«. Gregor Tomc, soustanovitelj, tekstopisec in menedžer Pankrtov, je bil leta 1987 celo eden od soavtorjev znamenite 57. številke Nove revije, s katero so pozvali k demokratizaciji in suverenosti Slovenije.

No, ko so Pankrti med letoma 1977 in 1987 hrumeli po bivši Jugoslaviji, razmišljanja o slovenskem osamosvajanju (vsaj ne eksplicitnega) ni bilo v njihovi agendi. So pa z angažiranimi besedili povzročali preglavice takratni komunistični partiji, ki je zamudila priložnost, da bi jih utišala že v kali. Deloma zato, ker sta se Tomc in Peter Lovšin besedil lotevala subverzivno, in še bolj zato, ker se je (vsejugoslovanski) vzpon Pankrtov preprosto zgodil prehitro.

Igor Vidmar, »boter slovenskega punka«, aktivist in producent prve male plošče (Lepi in prazni/Lublana je bulana, 1978) ter prve »prave« plošče Pankrtov (Dolgcajt, 1980) je pred leti v intervjuju za Mladino povedal, da je bila »tedanja represija oblasti posledica punka in ne njegov vzrok«. Toda za to, da bi punk utišala, je bila oblast prepozna. Bendov iz Ljubljane, z Reke, iz Beograda in Zagreba, ki jih je pojav Pankrtov opogumil, je bilo iz dneva v dan več, vse skupaj pa se je v osemdesetih razbohotilo v eno najplodnejših in najrazburljivejših glasbenih scen v svetovnem merilu. O turbulentnosti celotnega dogajanja pričajo že raznoteri izrazi vseh teh bendov, ki so s svetlobno hitrostjo sledili in po svoje (s)preobračali takratne britanske ter ameriške (post)punkovske in novovalovske smernice.

Pankrti so po drugi strani navdih našli predvsem v glasbi zasedb Sex Pistols in The Clash, hkrati pa so se ozirali tudi k protopunkovski ter klasični rockovski struji, ki so ji poveljevali The Stooges, New York Dolls, David Bowie, Lou Reed, pa Rolling Stones, The Kinks in podobni ustvarjalci.

No, še preden je mladež začela požirati nove, drznejše trende mlajših bendov, so si Pankrti kot začetniki domačega punka z zgodnjimi koncerti pridelali ogromen sloves. Ne dolgo po koncertu na Gimnaziji Moste so v Beogradu nastopili pred tisočglavo množico. Albumski prvenec Dolgcajt, ki so jim ga založili pri RTV Ljubljana (!), se je prodal v 15 tisoč izvodih. Že leta 1982 so nastopili v Hali Tivoli in do razhoda v letu 1987 postavili še nekaj mejnikov. Leta 1996 so kot predskupina nastopili na koncertu zasedbe Sex Pistols in spet nastopili v Hali Tivoli, ki so jo nato zlahka napolnili tudi ob ponovni združitvi ob tridesetletnici delovanja leta 2007. Ja, Totalna revolucija, Bandiera Rossa, Osmi dan, Jest sem na liniji, Lublana je bulana in še mnoge druge skladbe so danes tako rekoč ponarodele. Je pa tista pomembnejša vrednost njihove zapuščine seveda predvsem ta, da so s svojo glasbo (in pojavnostjo) pomembno razširili prostor svobodi govora in umetniškemu izražanju v nekdanji Jugoslaviji.

A niso še rekli zadnje besede. Sodeč po pokoncertnih odzivih z njihove letošnje turneje, naslovljene Gospodje jest vam ne verjamem, v sklopu katere nastopajo po mestih nekdanje Jugoslavije, so še vedno v izvrstni koncertni kondiciji. Če to drži, pa se boste že prihodnji petek lahko prepričali v največji slovenski dvorani, v ljubljanskih Stožicah, kjer bodo nastopili skoraj natančno štirideset let po njihovem legendarnem, prvem koncertu na Gimnaziji Moste. Med gosti, ki se jim bodo ob visokem jubileju pridružili na odru, bo tudi Glen Matlock, eden od članov zasedbe Sex Pistols. 

Koncert:
Pankrti
Kje: Dvorana Stožice, Ljubljana
Kdaj: 20. oktobra 2017

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.