MLADINA Trgovina

Grega Repovž

20. 10. 2017  |  Politika

Brez volitev ni demokracije

Zakaj je pomembno, da ne prepustite odločanja drugim, pa čeprav vam noben kandidat ne ustreza

© Borut Krajnc

Nekaj deset ur pred dnevom predsedniških volitev se namreč zdi že vse pretežno odločeno. Že v prvem krogu bo najverjetneje zmagal Borut Pahor, objavljajo mediji, sledil mu bo Marjan Šarec, za tretje mesto pa se potegujeta kandidatka SDS Romana Tomc, poslanka evropskega parlamenta, in Ljudmila Novak, sicer predsednica stranke NSi. Vendar pa so prav volitve predsednika republike tista preizkušnja za javnomnenjske agencije, ki se pogosto pokaže kot tvegana. Volivci ne volijo stranke, ampak predsednika, do te funkcije imajo drugačen odnos, manj zvest in tudi manj stabilen.

Zadnja dva tedna dnevnika Večer in Dnevnik objavljata anketo družbe Ninamedia po metodi tracking poll, ki smo jo dolga leta objavljali v Mladini. Gre za zelo zanimiv način merjenja javnega mnenja, ki nam lahko nakaže neke trende in tudi osnovna razmerja. Drugače od drugih metod merjenja javnega mnenja se tracking poll izvaja vsak dan, a vsakodnevna napoved zajame presek zadnjih treh dni. Vsak naslednji dan odvzamemo najstarejšo izmed treh meritev, dodamo najnovejšo in tako dobimo vpogled v spreminjanje števila glasov in v trende.

Mladina in Ninamedia sta tracking poll izvajali tudi pred predsedniškimi volitvami leta 2012, zaradi dolgoletnih dobrih izkušenj – prav ta metoda javnomnenjske ankete je na primer edina pokazala zmago SD leta 2008 – pa nismo imeli nobenih resnih pomislekov, da bi bilo lahko novembra 2012 kaj drugače. Tako smo dva dni pred volitvami objavili volilno napoved, da bo po prvem krogu predsedniških volitev vodil dotedanji predsednik republike Danilo Türk s 44 odstotki glasov, na drugem mestu bo z občutnim zaostankom Borut Pahor s 34 odstotki glasov, tretji pa bo Milan Zver s 23 odstotki glasov. Nakazovala se je tudi spodobna udeležba na predsedniških volitvah: skoraj 60 odstotkov anketiranih je reklo, da se bodo zagotovo udeležili volitev, 13 odstotkov pa, da se jih bodo udeležili verjetno.

S tem nočemo napisati, da volilnim napovedim ne gre verjeti, ampak da se »volilno telo«, sploh ko gre za tovrstna glasovanja, zelo hitro lahko obrne, premisli, glasuje čisto drugače.

A naša napoved se ni izkazala za točno: 11. novembra zvečer je slavil Borut Pahor s skoraj 40 odstotki glasov. Danilo Türk je dobil dobrih 35 odstotkov glasov, Milan Zver pa je dosegel nekaj več kot 24 odstotkov. A ne samo to: volitev se je udeležilo bistveno manj volivcev, le 48,4 odstotka vseh, manj kot polovica.

S tem nočemo napisati, da volilnim napovedim ne gre verjeti, ampak da se »volilno telo«, sploh ko gre za tovrstna glasovanja, zelo hitro lahko obrne, premisli, glasuje čisto drugače. Zakaj pa ne? Marsikdo izmed tistih, ki to berete, se je že v zadnjih nekaj dneh nekajkrat premislil ali pa pozna vsaj nekaj ljudi, ki begajo od ene možnosti do druge, od abstinence do tega, da bi volili protestno tako, da bi obkrožili zanje najbolj nesprejemljivega kandidata. Enako velja za udeležbo.

Vseeno pa lahko izide javnomnenjske raziskave tracking pool agencije Ninamedia za Mladino iz leta 2012 primerjamo z rezultati, ki jih je Ninamedia izmerila pred tokratnimi volitvami za Dnevnik in Večer. Nakazana je nižja udeležba na volitvah kot leta 2012: tako je v izmeri, ki sta jo Dnevnik in Večer objavila v četrtek, 52 odstotkov volivcev napovedalo, da se bodo volitev zagotovo udeležili, dobrih 18 odstotkov pa, da se bodo volitev zgolj verjetno udeležili. Res odločenih, da bodo šli na volitve, je torej manj kot leta 2012, udeležba bo torej najverjetneje še nižja kot leta 2012, ko se je manj kot polovica volivcev udeležila prvega kroga. V drugem krogu je prišlo na volitve še manj volivcev, le 42 odstotkov. To so zelo slabi podatki za vsako demokracijo.

Več v današnji izdaji Mladine.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.