MLADINA Trgovina

Igor Jurekovič

27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Družba

V Sloveniji na leto zavržemo 150 tisoč ton hrane

O zavrženi hrani

© Flickr

V Sloveniji na leto zavržemo 150 tisoč ton hrane. Kot da bi zavrgli skoraj celoten letni pridelek pšenice in pire. Količina je zaradi neustrezne metodologije zagotovo podcenjena. Upoštevani denimo niso različni napitki in juhe, zliti v raznovrstne odtoke. Če bi upoštevali napitke in tekočo hrano, bi se številka skoraj podvojila, opozarja dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete.

V društvu Ekologi brez meja so letos v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije izpeljali projekt, imenovan Ne meč’mo hrane stran, del projekta pa je bila tudi pilotna slovenska raziskava o količini zavržene hrane v javnem sektorju. Temeljila je na prostovoljnem sodelovanju dveh ustanov – Splošne bolnišnice Novo mesto in Doma upokojencev Tezno. »Dvajset odstotkov zavržene hrane v Sloveniji je hrane iz ustanov, tudi javnih,« pravi Urša Zgojznik, predsednica Ekologov brez meja.

Izsledki raziskave na primeru Splošne bolnišnice Novo mesto kažejo, da »je vsak dan nedotaknjenih 37 obrokov, kar je pet odstotkov obrokov. To pomeni 13.500 nedotaknjenih obrokov na leto.« Prevedeno v ekonomski jezik to pomeni 2,46 evra stroškov na kilogram hrane oziroma »157 tisoč evrov stroškov užitnega dela zavržene hrane na leto«. Najpogostejši vzrok za to, da hrano zavržemo, je organizacijski – na primer, ko je bolnik v času obroka na pregledu ali pa obroka zaradi pregleda ne sme zaužiti, kuhinja o tem ni obveščena.

Ekologi brez meja opozarjajo tudi na socialno plat metanja hrane v smeti. Imamo ogromne količine neporabljene hrane, vsak sedmi državljan pa živi pod pragom revščine.

Ekologi brez meja opozarjajo tudi na socialno plat metanja hrane v smeti. Imamo ogromne količine neporabljene hrane, vsak sedmi državljan pa živi pod pragom revščine. Dober primer premostitve tega prepada je predstavil Bojan Stante, direktor Doma upokojencev Nova Gorica. Dom je v sodelovanju z lokalnim Centrom za socialno delo in vrtcem vzpostavil mrežo redistribucije obrokov. »Dom vsak dan izda 25 do 30 brezplačnih obrokov, od tega vrtec prispeva dva obroka na dan,« pravi Stante.

Vprašanje zavržene hrane je večplastno – najpogosteje govorimo o lokalnem socialnem in ekonomskem vidiku. A na težavo moramo gledati globalno – in delovati lokalno – opozarja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Na svetu zavržemo 1,3 milijarde ton hrane na leto, kar zgolj podžiga grožnjo podnebnih sprememb. »Eksponentna rast pridelovanja vodi do večje porabe energije in do večje količine zavržene hrane.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.