Dvig minimalne plače za 86 evrov?

Neto minimalna plača se je na začetku tega leta zvišala za dobrih deset evrov na končnih 614 evrov, Levica pa predlaga dvig neto minimalne plače na 700 evrov 

© Borut Krajnc

Poslanska skupina Levica zahteva dvig minimalne plače v Sloveniji. Vložili so predlog novele zakona o minimalni plači, s katerim želijo le to dvigniti na 700 evrov neto oziroma 940,58 evrov bruto z letom 2019, kar bi pomenilo, da bi se še bolj približali povprečni neto plači, ki po najnovejših podatkih statističnega urada za leto 2016 znaša 1092 evrov. Lani je več kot polovica zaposlenih (63 odstotkov) prejemala nižjo plačo od omenjenega povprečja. V kolikor bi Levica dosegla spremembo zakona, bi to pomenilo, da se minimalna plača zviša za dobrih 86 evrov neto oziroma 136 evrov bruto. 

Toda dvig minimalne plače ni vse, kar zahtevajo v Levici. Predlagajo tudi, da minimalna plača postane najnižja osnova plača, ki jo prejme zaposleni za polni delovni čas. S tem želijo doseči, da dodatka za delovno dobo in za težje pogoje dela ne bi več pokrivala razlike med osnovno in minimalno plačo, ampak bi se izplačevala k minimalni plači, ki bi, kot rečeno, po novem postala osnovna plača. V poslanski skupini namreč pravijo, da je nedopustno, da ima 42 tisoč delavcev, ki delajo za polni delovni čas, osnovno plačo nižjo od minimalne - ta trenutno znaša 614 evrov neto oziroma 804,96 evrov bruto.

Minimalna plača v Sloveniji narašča. V zadnjih desetih letih se je iz 522 evrov (2007) dvignila na skoraj 805 evrov bruto (2017). 

Njihov tretji predlog pa vsebuje določitev dveh varoval, in sicer da mora biti neto minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov oziroma vsaj 10 odstotkov višja od praga tveganja revščine. S tem predlogom želijo v Levici preprečiti, da bi standard najslabše plačanih delavcev rasel počasneje od standarda drugih zaposlenih. Prav tako pa bi bili ti novi formuli za določitev minimalne plače varovalki “za slabe čase”, z njima naj bi preprečili, da bi katerakoli vlada izkoristila gospodarsko krizo za znižanje delavskega standarda. Na statističnem uradu sicer pravijo, da je bil letni prag tveganja revščine leta 2016 skoraj 7400 evrov oziroma 616 evrov na mesec. V Sloveniji je tako približno 280 tisoč oseb živelo pod pragom revščine.

Pobude za dvig minimalne plače pa ne prihajajo samo iz strani poslanske skupine Levica, pač pa tudi iz strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je dober teden nazaj, 17. oktobra, napovedala, da se bo minimalna plača v letu 2018 dvignila nad prag tveganja revščine, za koliko natančno, pa za enkrat še ni znano.

Spomnimo se, da se je na začetku tega leta neto minimalna plača zvišala le za 10 evrov oziroma 1,8 odstotka na 614 evrov neto (805 evrov bruto). V minulem letu je namreč minimalna plača znašala približno 604 evre neto (790 evrov bruto). Minimalna plača sicer po podatkih iz ministrstva za delo zadnjih deset let narašča, še leta 2007 je znašala skoraj 522 evrov bruto, največji dvig pa je doživela v letu 2010, ko je iz 597 evrov skočila kar na 734 evrov bruto.

Na ravni Evropske unije minimalna plača šteje od 235 evrov (Bolgarija) do 1999 evrov bruto (Luksemburg). 

Slovenija na ravni Evropske unije po podatkih Eurostata spada v drugo skupino držav, kjer minimalna plača znaša med 500 in 1000 evri. Naša država se je tako znašla ob boku Portugalske, Grčije, Malte in Španije, v katerih minimalne plače znašajo od 650 evrov (Portugalska) do 826 evrov (Španija). Med državami članicami EU pa sicer lahko opazimo kar velik razkorak v višini minimalne plače. Ta na ravni EU znaša od 235 evrov (Bolgarija) do 1999 evrov bruto (Luksemburg).

“Minimalna plača je najnižja plača, ki jo morajo v okviru zakonskih določb upoštevati delodajalci, in je namenjena socialni zaščiti najrevnejših in ranljivih skupin zaposlenih,” je zapisal Bogomir Kovač v Mladininem prispevku Razumeti minimalno plačo. Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister oziroma ministrica za delo po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu. Pri določitvi višine minimalne plače se upošteva predvsem rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti.

V kakšni meri bo Ministrica za delo Anja Kopač Mrak upoštevala optimističen predlog Levice, seveda, če bo najprej sprejet v Državnem zboru, bomo verjetno videli kmalu. Poslanska skupina bo na oboje poskušala vplivati s kampanijo za dvig plač, podpise v podporo njihovemu predlogu pa bodo novembra zbirali preko spletne peticije in na stojnicah po Sloveniji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.