Dominik Šik Vukovič

 |  Družba

Kaj pa človekove pravice doma?

Ob podelitvi nagrade, ki jo Evropski parlament podeljuje organizacijam ali posameznikom, ki ščitijo temeljne človekove pravice

Evropski parlament

Evropski parlament
© WikiCommons

Saj ni res, pa je! Evropski parlament je nagrado Saharov, ki jo podeljuje organizacijam ali posameznikom, ki ščitijo temeljne človekove pravice, podelil Venezuelski demokratični opoziciji. Pri podelitvi nagrade je zanimiva predvsem argumentacija podeljevalca, ki se na številnih točkah kontrira. Evropska unija ponovno 'uči', kako pomembno je spoštovanje človekovih pravic, ki predstavljajo temelj demokratične družbe, a ob tem prezira dogodke v Kataloniji, tj. znotraj Evropske unije.

Nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2017 je torej prejela Venezuelska demokratična opozicija. To so predstavniki državne skupščine ter njen predsednik Julio Borges in vsi politični zaporniki, ki jih navaja organizacija Foro Penal Venezolano (Venezuelski kazenski forum). OK, situacija v Venezueli zagotovo ni dobra, ampak, a ni politična kriza v Venezueli notranje politično vprašanje? Spomnimo, marca letos je vrhovno sodišče državni skupščini odvzelo zakonodajna pooblastila, v skupščini pa ima opozicija večino (vlada ima zgolj 55 od 167 sedežev). Opozicija in tudi Evropska unija predsedniku Venezuele Nicolasu Maduru očitata, da nenehno krči pravno državo in ustavni red. Od začetka leta naj bi bilo ubitih več kot 130 političnih nasprotnikov, več kot 500 pa so jih zaprli. V izjavi za javnost so v Evropskem parlamentu navedli tudi imena nekaterih 'uglednejših' političnih zapornikov, ki so vidnejši predstavniki opozicije, poleg tega pa so navedli tudi dva španska državljana, ki sta se znašla med političnimi zaporniki.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani pa je ob najavi letošnjega nagrajenca izjavil, da je nagrada 'potrdilo' neomajni podpori demokratično izvoljeni državni skupščini. Evropska unija podpira mirno tranzicijo v demokracijo, ki jo prebivalstvo v Venezueli želi. Nagrada naj bi izražala bližino Evropskega parlamenta z ljudmi, ki se borijo za vsakodnevno preživetje v "brutalnemu režimu", bližino z ljudmi, ki so bili krivično zaprti zaradi izražanja svojega stališča in mnenja, ter z ljudmi, ki so v protestih izgubili svojce.

Evropska unija iz dneva v dan kaže, da je polna protislovij in grotesk. O vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic 'uči' druge, od sosedskih držav do 'nedemokratičnih' režimov na drugem koncu sveta, medtem pa 'doma' često spregleda podobne (ali celo hujše) kršitve temeljnih človekovih pravic.

Mar nismo to nekje pred kratkim že videli? Brutalnost režima, ki se je s policijsko silo 'znesel' nad prebivalci, ki so mirno izražali svoje demokratične zahteve, seveda v skladu s svojimi demokratičnimi pravicami. Državljani, ki so zgolj želeli demokratično oddati svoj glas na referendumu, kjer so želeli uveljaviti svojo temeljno pravico kot narod. Vlada oz. premier pa vse to zanika, onemogoča in trdi, da je vse skupaj neustavno. Katalonsko vprašanje je kakopak notranje politično vprašanje Španije, ko pa gre za človekove pravice zunaj območja Evropske unije pa so Evropske institucije tiste, ki 'pridigajo' o spoštovanju vladavine prava in človekovih pravic.

Španija grozi z odvzemom avtonomije Kataloniji. Španija grozi, da bo razpustila katalonski parlament. Španija grozi, da bo uvedla kazenski postopek proti Puigdemontu zaradi upora. Španski policisti so se na dan referenduma o katalonski neodvisnosti, 1. oktobra, brutalno znesli nad prebivalci, ki so želeli demokratično odločati o pravici narodov do samoodločbe. V tem primeru je sledil zgolj 'mlačen' odziv veljakov Evropske unije, ki je 'nemo' kimala španskim oblastem. Češ, saj to je notranje politično vprašanje, kar sami se zmenite. To se nas ne tiče.

Evropska unija iz dneva v dan kaže, da je polna protislovij in grotesk. O vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic 'uči' druge, od sosedskih držav do 'nedemokratičnih' režimov na drugem koncu sveta, medtem pa 'doma' često spregleda podobne (ali celo hujše) kršitve temeljnih človekovih pravic. Seveda, Evropska unija je nastala, kot projekt miru po drugi svetovni vojni. Vendar, je ta projekt miru bil zasnovan predvsem kot predpogoj za trgovanje, tj. ekonomske interese. Že Evropska skupnost za premog in jeklo (predhodnica Evropske unije) je 'ustanovila' skupni trg za omenjeni dobrini. Postopoma se je integracija poglabljala in širila, a njeni glavni uspehi so še vedno vezani z ekonomskimi interesi, tj. prost pretok štirih dobrin na skupnem trgu ter monetarna unija.

Pretekli teden pa se je zgodil še en v vrsti 'norih' protislovnih dogodkov, Evropska unija je prejela nagrado asturijske princese (podeljuje jo španski kralj!) za leto 2017 za prispevek k zagotavljanju najdaljšega obdobja miru v sodobni Evropi in širjenje vrednot, kot so svoboda, človekove pravice in solidarnost. Solidarnosti med članicami ni, le-to se je lepo pokazalo na primeru kvot za razporeditev migrantov. Človekove pravice niso vedno spoštovane, spomnimo se zgolj Slovaške, ki je izjavila, da bo sprejemala zgolj migrante krščanske veroizpovedi. Vso svobodo demokracije pa so občutili Katalonci, ko so španski policisti 'ščitili' pravno državo. Morda pa si Evropska unija lahko kaj kmalu obeta novo Nobelovo nagrado za mir, saj se vojna v Evropi še ni začela!

V kolikor želi Evropska unija prevzeti položaj verodostojnega akterja v mednarodni skupnosti, mora najprej pomesti pred svojim pragom. Zagotoviti in ščititi temeljne pravice posameznikov in narodov. Ta premik pa se lahko zgodi zgolj s spoštovanjem demokratičnih načel v vseh državah članicah. V ospredje je potrebno postaviti ljudi in ne kapitala. Evropsko unijo je potrebno na novo demokratizirati, prav to pa je eden od temeljnih ciljev skupine DiEM 25 (Democracy in Europe Movement 2025), ki je predstavljen v t. i. novem dogovoru za Evropo (European New Deal).

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.