Darja Kocbek

 |  Svet

Kaj je v objektiv med potovanjem po Severni Koreji ujel slovenski fotograf

Kako je Matjaž Tančič v Severni Koreji fotografiral običajne ljudi. Njegove 3D fotografije si lahko ogledate tudi na mednarodni razstavi Zavetja Babilona / Kiblix 2017 v mariborskem Kibla Portalu do 1. februarja 2018.

Gospa z rožnatim klobukom v Severni Koreji

Gospa z rožnatim klobukom v Severni Koreji
© Matjaž Tančič

Pričujočo fotografijo je Matjaž Tančič posnel v predmestju Pjongjanga, v majhnem tematskem folklornem parku, ki so ga odprli leta 2012 in so ga lahko obiskovali tudi turisti. Zdaj ga ni več. Njegovo gradnjo je vodil Jang Song Thaek, stric severnokorejskega voditelja Kima Jong Una, ki so ga decembra 2013 usmrtili. Posledično so uničili tudi njegov park, ker je bil del njegove zapuščine. Ko ga je leta 2014 obiskal slovenski fotograf Matjaž Tančič, tam ni bilo skoraj nikogar.

Pravijo, da so bile tematske stavbe narejene tako, da so bile iz zraka videti kot združena Koreja (Severna in Južna). O spoju Severne in Južne Koreje se tam javno ne govori. Pjongjanški folklorni park je imel predzgodovinski del, srednjeveški del in del iz bronaste dobe. Na koncu je bil model velike ljudske študijske palače oziroma centralne knjižnice, ki stoji v Pjongjangu. Ker je bil park prazen, je Tančič začel razmišljati, da je ta obisk stran vržen čas, je povedal za Guardian. Toda naenkrat je prišla mimo poročna povorka. Hotel je fotografirati nevesto in ženina, a so mu povedali, da ne more, ker je ženin vojak.

Potem je v daljavi zagledal gospo z velikim rožnatim klobukom. Povedala mu je, da jo lahko fotografira. Prosil jo je, naj se postavi pred model velike knjižnice. Preden je nastavil fotoaparat, se je ozrla nazaj in zagledala portrete voditeljev na stavbi ter mu rekla: »Ne morem biti višja od voditeljev.« »Kaj pa, če počepnete?« je vprašal Tančič. To je naredila in končno jo je lahko fotografiral. Tako je nastala fotografija iz Pjongjanga, ki jo ima Matjaž Tančič najraje.

Preden je nastavil fotoaparat, se je ozrla nazaj in zagledala portrete voditeljev na stavbi in mu rekla: »Ne morem biti višja od voditeljev.« »Kaj pa, če počepnete?« je vprašal Tančič.

Gospa je bila po njegovih besedah samozavestna in fina. Malo šminke, rutka - vsakdo je tukaj videti tako poseben kot film Wesa Andersona Otok psov. Najboljši del Tančičeve poti po Severni Koreji je bil, da je povsod videl običajne ljudi, ki hočejo, da gredo njihovi otroci v šolo, hočejo imeti dobrega partnerja, hočejo živeti v stanovanju. Nihče mu ni hotel prati možganov, nihče tam zares ne sovraži Američanov, samo skušajo preživeti v svojem okolju. »Ni jih mogoče soditi po njihovem voditelju – nič niso drugačni od kogar koli drugega na svetu,« pravi Tančič.

Leta 2014 je obiskal Severno Korejo za projekt 3 DPRK, ki je postal prva fotografska razstava tujca, ki je bila na ogled v Pjongjangu. Načrt je bil posneti čim več portretov običajnih ljudi. Uradno je to bil projekt »fotografije turističnih krajev, promocija turizma«. Trajalo je osem mesecev, da so ga odobrili.

Večina fotografij, ki so na voljo iz Severne Koreje, je ukradena, so fotografije vojakov na paradah, ker turisti in novinarji lahko obiščejo le kraje pod strogim nadzorom, razlaga Matjaž Tančič. Njegovo potovanje je bilo drugačno – imeli so majhen kombi in so potovali po celotni državi. Z vodniki se je zelo dobro razumel, skupaj so pili, se pogovarjali o družinah, odnosih, spolnosti. Obstajala pa so tri glavna pravila: ne fotografiraj vojaških oseb, gradbišč in ne izrezuj kipov in fotografij voditeljev. Vodniki so morali vsak večer poročati, kaj je Tančič počel čez dan.

Z vodniki se je zelo dobro razumel, skupaj so pili, se pogovarjali o družinah, odnosih, spolnosti. Obstajala pa so tri glavna pravila: ne fotografiraj vojaških oseb, gradbišč in ne izrezuj kipov in fotografij voditeljev.

Kljub temu nihče nikjer nikoli ni pogledal in preveril niti enega njegovega posnetka. Vodniki so ves čas poudarjali, kolikokrat je kateri od voditeljev obiskal kraj, kako hitro je bil dograjen, kako veličasten je. Tančič je samo kimal in iskal običajne ljudi, ki bi jih lahko fotografiral. »Bilo je del igre: biti sem moral spoštljiv in zainteresiran, kar sem bil. Jaz sem igral svojo igro in oni svojo,« pojasnjuje.

Razstava Tančičevih fotografij iz Severne Koreje bo od 1. decembra na ogled v galeriji Deck v Singapurju.

Več o tem Tančičevem projektu si preberite v prispevku iz tiskane Mladine.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.