MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

15. 11. 2017  |  Svet

Prvi uspeh kmeta v tožbi proti energetskemu velikanu

Perujski kmet zahteva odškodnino, ker ledeniško jezero zaradi podnebnim sprememb ogroža mesto, v katerem živi

Poplave v Peruju (fotografija je simbolična)

Poplave v Peruju (fotografija je simbolična)
© Publicdomainpictures.net

Majhen kmet iz Peruja Saul Luciano Lliuya se je odločil tožiti nemški energetski koncern RWE, ker ugotavlja, da je soodgovoren za podnebne spremembe. Sodišče v kraju Hamm je v ponedeljek odločilo, da je njegova tožba prepričljiva, zato je verjetno, da mu bo tožnik lahko predstavil dokaze. Lliuya od RWE zahteva odškodnino, ker mesto Huaraz, kjer prebiva, ogroža ledeniško jezero, ki se povečuje, ker podnebne spremembe povzročajo taljenje ledu in snega. RWE je s svojimi termoelektrarnami na premog, ki spuščajo v zrak ogljikov dioksid, eden od povzročiteljev podnebnih sprememb, pravi Lliuya.

Za zaščito svoje hiše pred poplavami je do zdaj že porabil 6400 evrov, za občinsko združenje proti poplavam zahteva še 17 tisoč evrov odškodnine. Kot poroča die Zeit namerava sodišče v Hammu 30. novembra sporočiti, ali bo dopustilo tožbo proti RWE. Še pred tem namerava koncernu omogočiti, da pisno odgovori na obtožbe tožnika. Za die Zeit so v koncernu povedali, da do problemov tožnika niso brezbrižni, vendar enemu samemu ni mogoče naložiti plačila odškodnine za nekaj, kar po svetu povzročajo mnogi.

Za zaščito svoje hiše pred poplavami je do zdaj že porabil 6400 evrov, za občinsko združenje proti poplavam zahteva še 17 tisoč evrov odškodnine.

Na prvi stopnji je pred približno letom dni sodišče v Essnu kmetovo tožbo zavrnilo. Po podatkih nevladne organizacije Germanwatch, ki podpira Lliuyevo tožbo, je RWE odgovoren za pol odstotka vseh toplogrednih plinov, ki so bili izpuščeni v zrak od začetka industrializacije. Ta delež je tudi osnova za izračun zneska odškodnine, ki jo zahteva kmet iz Peruja. Ledeniško jezero nad mestom Huarez, kjer živi skupaj s preostalimi 55 tisoč prebivalci, se je zaradi taljenja ledenika od leta 2003 povečalo za več kot štiri krat. Njegovi jezovi so v slabem stanju, oblasti nimajo denarja za popravilo. Huarezu zato grozi, da ga bo nekega dne odplavila voda.

»Ko vodim turiste v hribe, vidim, kako se ledeniki manjšajo,« razlaga Luciano Lliuya. To ga jezi, saj njegova družina čuti podnebne spremembe že dolgo. »Dež ni več tako zanesljiv, kar ogroža našo pridelavo krompirja, koruze in kvinoje. Nekatere živalske vrste so že izginile: ptice se selijo, ene določene žabe ni več,« pojasnjuje.

Tožba, ki jo je proti RWE vložil Saul Luciano Lliuya, ni edini poskus po pravni poti dokazati sokrivdo podjetij za podnebne spremembe. Roda Verheyen je že leta 2002 z drugimi odvetniki ustanovila mrežo Program podnebna pravičnost (Climate Justice Programme), ki pripravlja takšne tožbe.

Sam in sosedje se, kolikor je mogoče, prilagajajo novim razmeram, vendar nimajo drugega za preživetje kot kmetijstvo. Najkasneje, ko bodo ledeniki izginili in ne bo več pitne vode, se bodo ljudje prisiljeni odseliti. Saul Luciano Lliuya je v ponedeljek po odločitvi sodišča v Hammu, da bo prisluhnilo njegovim argumentom, ganjen dejal, da so gore zmagale, lagune so njihove solze. »Pravičnost je to slišala in nam je pritrdila,« je dejal. Njegova odvetnica Roda Verheyen pravi, da je bil cilj s to odločitvijo sodišča že povsem dosežen, saj kaže, da so velika podjetja soodgovorna za podnebne spremembe.

Tožba, ki jo je proti RWE vložil Saul Luciano Lliuya, ni edini poskus po pravni poti dokazati sokrivdo podjetij za podnebne spremembe. Roda Verheyen je že leta 2002 z drugimi odvetniki ustanovila mrežo Program podnebna pravičnost (Climate Justice Programme), ki pripravlja takšne tožbe. Leta 2013 je obmorsko mesto Kivalina z Aljaske skušalo vložiti tožbo proti naftnemu koncernu ExxonMobil. Ker morje tam zaradi segrevanja ozračja ne zamrzuje več, Kivalini grozijo poplave. Sodišča so do zdaj takšne tožbe večinoma zavračala, ker je koncernom težko dokazati konkretno krivdo. Koliko recimo termoelektrarna Neurath, ki je v lasti RWE, prispeva k podnebnim spremembam. Če bo perujskemu kmetu s tožbo uspelo, bo z njo pisal pravno zgodovino.

Po poročanju spletne izdaje Spiegla si največji nemški proizvajalec električne energije RWE po lanski rekordni izgubi letos spet obeta milijardni dobiček.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.