MLADINA Trgovina

Uredništvo

27. 11. 2017  |  Kultura

Knjiga leta je ep Borisa A. Novaka na več kot dva tisoč straneh

Na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu je veliko nagrado Knjiga leta 2017 prejel Boris A. Novaka za epos Vrata nepovrata

Avtor Boris A. Novak in dva od interpretov, teoretik gledališča Lado Kralj in igralka Jožica Avbelj, na maratonskem branju epa Vrata nepovrata prejšnjo s redo v kavarni Narodne galerije.

Avtor Boris A. Novak in dva od interpretov, teoretik gledališča Lado Kralj in igralka Jožica Avbelj, na maratonskem branju epa Vrata nepovrata prejšnjo s redo v kavarni Narodne galerije.
© Borut Krajnc

»Vrata nepovrata je prvi slovenski ep, 2300 knjižnih strani in okrog 40.000 verzov, ki ga je pesniški klasik Boris A. Novak pisal več kot dvajset let. Po Zemljevidih domotožja in Času očetov je tretja knjiga Bivališča duš izšla v letu 2017. Ta je sinteza celote in sklepno nadaljevanje prvih dveh, z elegičnimi toni, ki prehajajo v apokaliptično videnje sveta, ki ga živimo. Vrata nepovrata nedvomno predstavljajo mojstrski unikum v moderni slovenski književnosti in pesnikov opus magnum.« Tako so nagrado Knjiga leta 2017 utemeljili na letošnjem 33. Slovenskem knjižnem sejmu (SKS). Nagrajenca je razglasil predsednik velike nagrade SKS Luka Novak. 

Poleg Novakovega eposa so bila na predlog strokovne žirije, ki ji je predsedoval Stojan Pelko, v igri za nagrado knjiga leta letos še dela Skozi oči prekariata: Brez konsenza Črta Poglajena, Samoumevni svet Mihe Blažiča - N'toka, Večni arhitekt: Življenje in delo Jožeta Plečnika Noaha Charneyja ter Šepetanje Tomaža Šalamuna in Metke Krašovec.

Vrata nepovrata vsebuje tri knjige: 1. knjiga Čas očetov; 2. knjiga Zemljevidi domotožja; 3. knjiga Bivališča duš. Urednica zbirke je Jelka Ciglenečki, za oblikovanje je poskrbel Jurij Kocuvan, slike na naslovnici so delo Metke Krašovec, založba, ki je delo izdala pa je Goga.

Novakova pesniška stvaritev je monumentalna, saj ep z naslovom Vrata nepovrata obsega več kot 40 tisoč verzov, ki so objavljeni na skupno 2301 straneh v treh debelih knjigah.

Boris A. Novak je prvi slovenski pesnik po Prešernu, ki se je lotil pesnjenja epa. Posvetil se je »razgaljenju« tragedije zgodovine Slovencev in Slovenk v zadnjih dveh stoletjih in nastal je najobsežnejši ep zadnjih desetletij v svetovni književnosti. 

»Po letih intenzivnega pisanja, ko sem oživil svoje mrtvece, se z njimi intenzivno pogovarjal, se mi zdi, da nekatere stvari bolje razumem, druge, ki so bile prej jasne, pa niso več tako jasne,« je pred nekaj meseci za Mladino povedal Novak.

Boris A. Novak je za Vrata nepovrata do sedaj prejel Župančičevo nagrado za prvi del eposa Zemljevidi domotožja (2015, nagrada mesta Ljubljana), za drugo knjigo eposa Čas očetov je prejel nagrado Deklica s piščalko (2017, nagrada mesta Kočevje),  letos pa je prejel tudi Veronikino nagrado za vse tri knjige eposov.

Članek Marjana Horvata o Novakovem nagrajenem delu si lahko preberete na tej povezavi. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.