MLADINA Trgovina

Damjana Kolar

5. 12. 2017  |  Kultura

Kuba leta 1978 skozi oči Mladininega fotografa

Razstava fotografij Toneta Stojka, ki je leta 1978 kot fotograf tednika Mladina spremljal 11. svetovni festival mladih in študentov na Kubi 

Karneval,  Santiago de Cuba, julij - avgust 1978

Karneval, Santiago de Cuba, julij - avgust 1978

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bo danes, 5. decembra ob 18.00 pogovor s fotografom Tonetom Stojkom ob odprtju njegove razstave z naslovom Porumenele fotografije: Kuba 1978. Razstava predstavlja del bogatega opusa dolgoletnega fotografa revije Mladina, ki je nastal poleti leta 1978 na 11. svetovnem festivalu mladih in študentov na Kubi. Na ogled bo več kot 30 večinoma črno-belih fotografij, ki obiskovalca popeljejo tako v vrvež kubanskih ulic kot v intimo zgradb ob njih; med nastopajoče slovenske in jugoslovanske umetnike na festivalu, ki je na enem mestu združil mlade različnih narodnosti in političnih sistemov, in za govorniški oder dolgoletnega kubanskega voditelja.

Tone Stojko je kot fotograf tednika Mladina uradno spremljal 11. svetovni festival mladih in študentov na Kubi, ki je potekal od 28. julija do 5. avgusta 1978. Nastale so izjemne fotografije, ki jim je dodal izrazito avtorski pogled na največji karibski otok slabih dvajset let po vzponu Fidela Castra na oblast.

Festival mladih in študentov v Havani na Kubi, na katerega se je Tone Stojko poleti leta 1978 odpravil z delegacijo jugoslovanskih novinarjev, je mednarodna prireditev, ki se v nerednih časovnih intervalih odvija že od leta 1947. Devetnajst festivalov, od prvega v Pragi na Češkoslovaškem (1947) do zadnjega v ruskem Sočiju oktobra letos, so večinoma gostile države nekdanjega vzhodnega bloka. V okviru skoraj 200 članske jugoslovanske delegacije so poleti 1978 na Kubo prispeli tudi kulturniki, od glasbenikov do plesalcev različnih zvrsti.

Festival mladih in študentov v Havani na Kubi, na katerega se je Tone Stojko poleti leta 1978 odpravil z delegacijo jugoslovanskih novinarjev, je mednarodna prireditev, ki se v nerednih časovnih intervalih odvija že od leta 1947.

Med njimi je bila tudi glasbena skupina September, ki je Kubance navdušila z rock ritmi, njeni člani Janez Bončin Benč, Marjan Malikovič, Tihomir Asanović Pop, Čarli Novak in Braco Doblekar pa so na ulicah kubanske prestolnice povzročili pravo evforijo. Občudovanja so bile deležne tudi plesalke Skupine za izrazni ples Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje pod vodstvom Žive Kraigher. Poleg fotografij izredno dobrih sprejetih nastopov slovenskega dela jugoslovanske kulturne delegacije, del katere so bili tudi sarajevski Indexi, folkloristi skupine Orce Nikolov iz Skopja, ženski pevski zbor Collegium musicum iz Beograda, je Stojko dokumentiral tudi živahnost in praznino havanskih ulic, karnevalsko dogajanje v Havani in v Santiagu de Cuba, portretiral pa je tudi takratnega slovenskega študenta na Kubi in kasneje vsestranskega kulturnega delavca Jadrana Sterleta.

Mojster fotografije Tone Stojko je bil tedniku Mladina kot fotograf in urednik zvest dobrih 25 let. Vloga Mladininega fotografa mu je v začetnem obdobju, po letu 1971, prinašala pokrivanje paradnih dogodkov socialistične Jugoslavije, njenih najpomembnejših in znanih obrazov pa tudi vsakdana njenih državljanov.

V stampedu dogodkov zlasti druge polovice osemdesetih let preteklega stoletja se je Stojko s svojim fotoaparatom skoraj preroško gibal po osrednjih lokacijah dogajanj. Naj bo to Unionska dvorana in ustanovitev prve zveze – Slovenske kmečke zveze, center Ljubljane in v tajnosti posneta aretacija Janeza Janše ali skoraj dnevno dokumentiranje junijskega in julijskega vrenja v slovenski prestolnici po aretacijah četverice in množičnim odzivom slovenske javnosti nanje.

Domače se je počutil tako v prostorih slovenske skupščine kot ob koncertnih odrih legendarnih slovenskih in jugoslovanskih glasbenikov, bil spremljevalec porajanja demokratičnih procesov, ki so privedli do aprilskih volitev in majskega konstituiranja demokratično izvoljene skupščine in posledično imenovane vlade.

Domače se je počutil tako v prostorih slovenske skupščine kot ob koncertnih odrih legendarnih slovenskih in jugoslovanskih glasbenikov, bil spremljevalec porajanja demokratičnih procesov, ki so privedli do aprilskih volitev in majskega konstituiranja demokratično izvoljene skupščine in posledično imenovane vlade. Stojko je kronološko beležil korake v nastajanju nove države, bil je prisoten pri aktu njene osamosvojitve, razglasitvi in posledični obrambi. Gibal se je po kriznih točkah 10- dnevne vojne v Sloveniji, od Vrtojbe do Gornje Radgone – rezultat tega je skoraj 2000 posnetkov, ki jih danes med drugimi hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. 

Že začeto zgodbo je zaokrožil z dokumentiranjem sprejetja slovenske ustave, mednarodnim priznanjem Slovenije in prvimi obiski tujih državnikov. Objektivu njegovega fotoaparata ni ušel niti padec prve demokratično izvoljene vlade ter nastanek nove – prve Drnovškove vlade. V začetku devetdesetih se je posvetil gledališki fotografiji, ob koncu tisočletja pa je njegova strast postalo podvodno snemanje. Novo stoletje je zaznamovano s Stojkovimi vrhunskimi portreti Prešernovih nagrajencev. Demonstracije/protesti mu še vedno krojijo ritem življenja, vestno jih beleži še dandanes. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.