MLADINA Trgovina

Originalni slovenski pornič

Spoštovani, pretresena ob recenziji oz opisu vsebine knjige Milene Miklavčič: „Ogenj, rit in kače niso za igrače, 2. del“ Marcela Štefančiča šele zdaj razumem neizmerno slovensko sodno toleranco do spolnih zlorab otrok, česar pred leti nisem mogla razumeti, ko sem v časniku Večer 16.11.2004 prebrala, da je sodišče dosodilo očetu za dokazano spolno zlorabo 4-letne hčerke samo enoletno pogojno kazen in sicer z razlogom, da je spolna zloraba trajala le krajši čas!!

Marcel Štefančič si nekako predstavlja, da bi primeri iz knjige Milene Miklavčič lahko služili policiji in tožilstvu kot material za pregon še živih storilcev. Naivno. Slovenska država ni sposobna ustrezno kaznovati niti dokazane spolne zlorabe otroka, kako naj bi se žrtve podale v brezupno kalvarijo in upale na zasluženo kazen za zlorabe, ki so se jim zgodile pred tolikimi leti na 4 oči! Pri primeru dokazane zlorabe 4-letne deklice je kot strokovna podpora sodišču pri odločitvi o kazni za pedofilskega očeta sodelovala najbolj upoštevana in cenjena slovenska sodna izvedenka za spolne zlorabe otrok, pedopsihiatrinja in vodilna učiteljica bodočih sodnih izvedencev na Medicinski fakulteti prof. dr. Martina Žmuc Tomori. Na podlagi njenega mnenja, da je DOKAZANA spolna zloraba 4 letne deklice s strani očeta trajala prekratko, da bi otroku dolgotrajno škodila, je sodišče očetu prisodilo samo pogojno kazen leto dni s preizkusno dobo treh let – čeprav zakon za tako dejanje ne predvideva pogojne, pač pa le zaporno kazen.

Poročilo s sodne razprave govori samo zase. „Na pogojno kazen leto dni s preizkusno dobo treh let je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen 43-letni moški iz okolice Ljubljane, ker je spolno zlorabljal svojo štiriletno hčerko. Sodba še ni pravnomočna, obtoženega pa so izpustili iz pripora, v katerem je od 18. junija letos. Ker je bil spoznan za krivega, bo moral, če bo sodba pravnomočna, plačati sodne stroške ter sodno povprečnino v višini 80 tisoč tolarjev (333 €). Ko je predsednica senata v izreku sodbe dejala, da je obtoženi spoznan za krivega ter da ga je senat obsodil na pogojno kazen, je obtoženi začel tiho jokati, med branjem sodbe pa je jokal vedno glasneje in govoril, da ni kriv in da tega ni storil. K njemu je stopil njegov zagovornik in ga skušal pomiriti, saj mu je dejal, da je obsojen le na pogojno kazen in da bo odšel iz pripora. Ker pa se obtoženi nikakor ni mogel pomiriti in je čedalje huje jokal, se tresel in čepel na tleh, so ga pazniki odpeljali iz sodne dvorane.

Obtoženi je bil spoznan za krivega, da je od maja do 17. junija letos, ko se je razvedelo o njegovem početju, večkrat legel poleg svoje štiriletne hčerke in opravljal določena spolna dejanja. To je običajno počel, ko je mamica, torej njegova žena, opravljala gospodinjska dela.

Predsednica senata je v obrazložitvi sodbe dejala, da je imelo sodišče zelo težko nalogo, preden se je odločilo, kakšna kazen bi bila primerna za obtoženega (tožilstvo je zahtevalo zaporno kazen). Pri kaznivih dejanjih, storjenih na škodo otrok, ponavadi sodišče nima ravno veliko materialnih dokazov, zato v sojenje pritegne več izvedencev različnih strok. V tem postopku sta bili zaslišani izvedenki medicinske stroke, in sicer ginekologinja, ki je na dekličinem spolovilu odkrila ranico, in izvedenka psihiatrične stroke Martina Tomori, dr. med. Kot priči sta bili zaslišani tudi dekličina mama ter njena prijateljica, ki je bila navzoča, ko je deklica povedala mami, kaj počne oče z njo. Obtoženi je vse navedbe v obtožnici odločno zanikal.

Dr. Tomorijeva je senatu povedala, da si deklica ni izmislila, kaj naj bi oče z njo počel, saj je že toliko stara, da loči resnično dogajanje od domišljijskega. Sicer pa je deklica izvedenki tudi povedala in pokazala, kako je oče ravnal.

Za kaznivo dejanje spolnega napada na otroka, mlajšega od petnajst let, za kar je bil obsojen obtoženi, je zagrožena kazen od enega do deset let zapora. Senat pa je bil mnenja, da bo pogojna kazen dovolj močno vplivala na obtoženega, da ne bo več ponavljal istih kaznivih dejanj. Zato mu je senat določil daljšo preizkusno dobo, in sicer tri leta, če pa bo v tem času storil enako kaznivo dejanje, se mu pogojna kazen prekliče in bo moral za leto dni v zapor.« (Časnik Večer, 16.11.2004). Lep pozdrav.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.