MLADINA Trgovina

Marjan Horvat

8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Kultura

Politika in muzeji

Res sporni bruseljski muzej Hiša evropske zgodovine?

Muzejska predstavitev enega izmed prvih parnih strojev, spodaj pod njim pa Kapital Karla Marxa.

Muzejska predstavitev enega izmed prvih parnih strojev, spodaj pod njim pa Kapital Karla Marxa.

Avgusta letos, le nekaj mesecev za tem, ko je Hiša evropske zgodovine odprla vrata v prenovljeni stavbi Eastman, so si stalno razstavo v tem »hišnem« muzeju evropskega parlamenta ogledali zgodovinarji in muzealci Platforme evropskega spomina in zavesti. V tej platformi se od leta 2011 povezujejo inštituti iz (v glavnem) vzhodnoevropskih držav, ki si prizadevajo za »enačenje« obeh oblik totalitarizma 20. stoletja, torej fašizma in komunizma. Slovenski član Platforme je Študijski center za narodno spravo, ki ga vodi Andreja Valič Zver.

Ne preseneča, da jih je ob obisku stalne razstave v Hiši evropske zgodovine marsikaj zmotilo. V zelo kritičnem poročilu beremo, da po njihovem mnenju muzej ponuja »ideološko hegeljansko in neomarksistično interpretacijo zgodovine Evrope« z namenom vse družbeno dogajanje po francoski revoluciji leta 1789 zvesti na premislek o možnosti oblikovanja »brezrazredne družbe«. Tudi zato naj bi bile na razstavi zanemarjene krščanske korenine Evrope, poudarjene le negativne plati evropskih nacionalizmov, še posebej pa avtorje poročila skrbita reduciranje komunističnega totalitarizma le na stalinizem in pomanjkljiv prikaz grozot komunističnega sistema in »ekonomske neučinkovitosti planskega gospodarstva«. Čudijo se, zakaj snovalci razstave niso poudarili vloge »papeža Janeza Pavla II., Ronalda Reagana in Margaret Thatcher pri rušitvi komunističnih režimov«.

Zgodovinarka Taja Vovk, kustosinja v Hiši evropske zgodovine in vodja akademske skupine zgodovinarjev, ki je leta 2011 začela snovati koncept razstave, meni, da so si člani Platforme očitno »razstavo slabo ogledali, saj smo pri analizi poročila ugotovili, da večina njihovih trditev, kaj na razstavi manjka, ne drži«.

Vovkova dodaja, da je bil namen snovalcev razstave poljudno prikazati preplet ključnih zgodovinskih procesov. Marxovo podobo s Kapitalom so povezali z industrijsko revolucijo, ki je botrovala nastanku dveh antagonističnih razredov, delavstva in meščanstva, kar je bistveno določalo dinamiko zgodovinskih procesov. Pri predstavitvi nacifašizma in komunizma so omenili podobnosti in razlike med obema sistemoma, vendar ju niso enačili, temveč so jo umestili v sklop Vzpon in padec demokracije. Krščanstva niso predstavili v tematski sobi, ampak so ga vpletli v kronološki prikaz dogajanja v zadnjih dveh tisočletjih.

Hiša evropske zgodovine je sodoben muzej, ki razume, da evropske zgodovine ni mogoče prikazati iz nacionalne perspektive. Evropski nacionalni muzeji pa bi morali razumeti, da prav tako velja nasprotno, saj je treba tudi dogodke v zgodovini nacionalnih držav vrednotiti iz evropske perspektive. Tega so se zavedali snovalci ambicioznega Muzeja 2. svetovne vojne, ki so ga na začetku letošnjega leta začeli graditi v poljskem mestu Gdansk.

Dogodke iz tridesetih in štiridesetih let prejšnjega stoletja so hoteli predstaviti iz globalne perspektive družb in držav z vsega sveta. Poljska vlada, ki jo vodi konservativna stranka Zakon in pravičnost, je tako pred nekaj meseci ustavila gradnjo muzeja, saj naj ne bi »odražal perspektive poljske države«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.