MLADINA Trgovina

Igor Jurekovič

15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Politika

Prekarci prekarcem

Sindikat prekarcev s prvim shodom za boljše povezovanje

Za dostojno delo – shod prekarcev v podporo delavkam in delavcem v trafikah

Za dostojno delo – shod prekarcev v podporo delavkam in delavcem v trafikah
© Borut Krajnc

Nadaljuje se sindikalni boj zoper prekarizacijo – tokrat s podporo trafikantov. Shod prekarcev, ki ga je pripravil Sindikat prekarcev, je potekal pred ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Podprlo ga je 12 sindikatov in 14 civilnodružbenih organizacij, ki so pozvali k ureditvi položaja trafikantov – v njihovem boju pa prepoznali splošen boj zoper prekarna delovna razmerja.

Shodu je sledil prvi sestanek Sindikata prekarcev z ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak. Na njem so se pogovarjali o treh sindikalnih zahtevah. Najprej o ureditvi položaja trafikantov oziroma »uveljavitvi zakona, ko gre za prikrito delovno razmerje«. Ministrica se je zavezala, da bo inšpektorat za delo pozvala k inšpekcijskemu pregledu. »Do sedaj je inšpektorat trdil, da sami ne morejo nič, da moramo mi v tožbo,« je pojasnil Marko Funkl, predsednik Sindikata prekarcev. Druga točka pogovora so bila nadomestila za čas bolniške odsotnosti za prekarne delavce, predvsem za samostojne podjetnike. Predsednik sindikata pravi: »Dogovorili smo se, da skupaj z ministrstvom za delo na ministrstvo za zdravje naslovimo poziv za čimprejšnje srečanje z namenom skrajšanja sedanjih 30 dni bolniške odsotnosti, preden samostojni podjetnik prejme denarno nadomestilo.« Pri sedanji ureditvi si prekarci ne upajo zboleti – bolniška odsotnost za trafikante pomeni, da morajo sami poskrbeti za zamenjavo v trafiki, človeka, ki jih nadomešča, pa plačati iz svojega žepa.

Zadnja zahteva sindikatov je zagotovitev minimalne urne postavke za prekarno delo. Ministrstvo in sindikat sta se dogovorila, da do druge polovice februarja 2018 pripravita predloge. Sindikat prekarcev predlaga, »da bi morale biti fleksibilne oblike precej dražje od rednih delovnih razmerij, s čimer bi kompenzirali fleksibilnost«. To bi pomenilo, da bi zaposleni na podlagi avtorske ali podjemne pogodbe imel višjo plačo od redno zaposlenega. Marko Funkl pravi, da je sindikat razvil kompleksen sistem reguliranja poklicev – za primer vzemimo prevajalce. »V vseh javnih razpisih bi moralo biti zapisano, da mora imeti prevajalec določeno višino plačila, ki mora biti približno 20 odstotkov višje, kot bi bilo, če bi opravil 20 ur kot učitelj jezika v osnovni šoli po kolektivni pogodbi,« je pojasnil. Ministrstvo za zdaj nima pripravljenega načrta za uvedbo minimalne urne postavke za prekarno delo.

Vrnimo se k trafikantom. V osrčju spora je prikrito delovno razmerje, o katerem govorimo takrat, »ko se pri samostojnem podjetniku kažejo vsi elementi delovnega razmerja««. Prav za to naj bi šlo pri trafikantih, kjer obe verigi, Delo Prodaja in 3Dva, »kršita pravice delavcev, ki jih pod pretvezo franšizne pogodbe spravita v položaj, v katerem imajo le navidezen status samostojnega podjetnika«. Prav ta fleksibilizacija je razlog za pomanjkanje upora – razdrobljeni delavci so prisiljeni na individualni ravni reševati sistemske težave.

Marko Funkl je prepričan, da morajo rešitev iskati v dobrem delovanju inšpektorata za delo in ureditvi zakonskih temeljev. Sindikat prekarcev je sicer prejšnji teden vsem poslancem poslal pismo s prošnjo za podporo, a odziva, razen iz Levice, ki je bila prisotna tudi na shodu, ni bilo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.