MLADINA Trgovina

Peter Petrovčič

22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Politika

Božanstva in sleherniki

Kako je varnostni incident postal dokaz o tem, da je v Sloveniji vse narobe, in kaj to pove o vrhovnem sodniku, ki se je čutil napadenega

Njegovo veličanstvo vrhovni sodnik Jan Zobec

Njegovo veličanstvo vrhovni sodnik Jan Zobec
© Borut Krajnc

Vrhovni sodnik in nekdanji ustavni sodnik (izvoljen na predlog SDS) Jan Zobec se je pred dnevi zapletel v incident z enim od pravosodnih policistov, ki varujejo glavni vhod v sodno palačo na Tavčarjevi v Ljubljani. O dogodku je javnost obvestil v pismu in opozoril, da je nad njim, vrhovnim sodnikom, pravosodni policist na vrhovnem sodišču brez pravega razloga uporabil prisilne ukrepe in izvedel policijsko nasilje v obliki odvzema prostosti. A ugotovitve posebne komisije, ki je bila na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij ustanovljena za preiskavo dogodka (in je pregledala tudi posnetke varnostnih kamer), kažejo precej drugačno sliko.

Zobec je skupaj s še enim kolegom, vrhovnim sodnikom, nepričakovano in v nasprotju s hišnim redom, ki sodnikom omogoča vstop skozi stranski vhod brez nadzornega pregleda, v službo prišel skozi glavni vhod sodne palače v Ljubljani. Med tem, ko se je drugi vrhovni sodnik s pravosodnimi policisti dogovarjal za vstop in že začel postopek varnostnega pregleda (ta vključuje tudi pregled z detektorjem kovin), je Zobec zgolj glasno povedal, da se mu mudi in planil skozi detektor kovin, ki je začel piskati. Enemu od prisotnih pravosodnih policistov je Zobca uspelo prestreči, za trenutek ga je prijel za podlahet in ga napotil nazaj k vhodu, kjer se je zadeva pomirila, saj je njegov kolega, ki je tedaj varnostni pregled že opravil, mladim pravosodnim policistom, ki Zobca niso prepoznali, zagotovil, da gre za vrhovnega sodnika. Vrhovna sodnika sta potem odšla v svoje prostore, a zgodbe tu še ni bilo konec. Zobec se je čez čas vrnil in grozil pravosodnemu policistu, da bo izgubil službo, če se ga samo še enkrat dotakne.

Zobec je po tem napisal javno pismo, v katerem je zapisal, da mu je dogodek »vzel sapo«, in izrazil razočaranje nad tem, da se to lahko zgodi v »državi, utemeljeni na vladavini prava, v ureditvi, kjer bi moral sodnik, vrhovni še posebej, uživati vse spoštovanje – pač zato, ker je najvišja sodna avtoriteta v državi«. Pravosodnega policista je v pismu ves čas ponižujoče nazival z »nek policaj«.

Težav pri uporabi moderne tehnologije, kot je vhod v varovano stavbo, pa Zobec ni imel prvič. Pred dobrim letom dni je še kot ustavni sodnik na zasebnem obisku gostil dve sodniški kolegici iz tujine in ju peljal na ogled vrhovnega sodišča, kjer se je prav tako prepiral s policisti pri vhodu in kasneje, kot tokrat, napisal užaljeno javno pismo.Tedaj je v polemiki v časniku Finance sodeloval tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki je svoje pismo zaključil z besedami: »Ohranjam svoje zelo visoko mnenje o Zobčevih vrhunskih strokovnih kvalitetah. Intelektualne sposobnosti kogarkoli pa seveda niso nujno v idealnem sozvočju z drugimi njegovimi osebnimi lastnostmi. Pri nikomer od nas – in tudi g. Zobec, karkoli si že sam misli o sebi, tu očitno ni izjema.«

In prav v tem je problem. V tem, da je po zadnjem Zobčevem incidentu predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič odločil, da naj za vrhovne sodnike veljajo izjeme, drugačna pravila – vstop brez legitimacije in mimo detektorja kovin. So vrhovni sodniki nadljudje? Naj zanje (v sodni palači) veljajo drugačna pravila obnašanja kot za okrožne sodnike, ki prav tako domujejo tam, drugačne pravila kot za preostalo sodno osebje? In ali je prav, da so povsem na dnu prehranjevalne verige v sodni palači pravosodni policisti (oziroma »neki policaji«, kot jim pravi Zobec), ki varujejo tam zaposlene in obiskovalce?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.