MLADINA Trgovina

Peter Petrovčič

22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Politika

Zapleti s pokopom

Kam bodo pokopali romske žrtve medvojnega nasilja, ki so jih nedavno odkrili v Iški vasi?

Okostja pobitih romskih družin

Okostja pobitih romskih družin
© Uroš Košir, Avgusta

Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je javnost pred dnevi opozoril, da je Mestna občina Ljubljana zavrnila možnost, da bi se na ljubljanskih Žalah pokopali posmrtni ostanki iz množičnega grobišča v Iški vasi, kjer je bilo najdenih 53 okostij med drugo svetovno vojno pobitih Romov. Stanje je označil za »komunajzersko anarhijo«.

V Mestni občini Ljubljana so se na to odzvali z besedami, da načrtujejo širitev pokopališča, zdaj pa »primernega prostora za prekop, za katerega je bil podan predlog, ni«. Komisija, ki jo vodi Dežman, je sicer pristojna za odkrivanje grobišč, ureditev teh in tudi prekop žrtev v drug grob, kadar se za to odloči, izvedba odločitev komisije pa je v domeni ministrstva za gospodarstvo, kjer postopke vodi tajnik komisije, sicer tudi direktor direktorata za notranji trg Franc Stanonik. »Tega ne mislim problematizirati, odgovore iz Ljubljane razumem kot ad hoc odgovore in nič dokončnega. Ne vidim namreč nobenega argumenta, da bi kdorkoli lahko zavrnil pokop romskih žrtev medvojnega nasilja na Žalah. Enako velja za žrtve slovenske narodnosti. Če imamo tam pokopane žrtve vseh živih vojska, ki so šle v zgodovini čez to območje, potem se bo našel prostor tudi za vse druge žrtve,« je prepričan Stanonik.

Pojasnjuje, da se v skladu z odločitvijo komisije opravi prekop žrtev v nov skupni grob zgolj v primerih, ko gre za žrtve slovenske in romske narodnosti. V preostalih primerih, ko gre za žrtve drugih narodnosti, večinoma pripadnike tujih vojsk, pa ne, ampak se na mestu množičnega grobišča uredi grob. Postavijo se ograja, križ in razlagalne table, »seveda pa se lahko zgodi, kot se nam je zgodilo pred časom, ko so vsi podatki kazali, da gre za slovenske žrtve, potem pa smo izkopali 303 hrvaške vojake«.

V aktualnem primeru gre res za romske žrtve, ki so upravičene do prekopa v nov grob, a težava ni v tem, da gre za romske žrtve. Naključje je hotelo, da je komisija prošnjo za pokop na ljubljanskih Žalah naslovila prvič ravno v primeru, ko so žrtve romske narodnosti.

Stanonik še pojasnjuje, da so na ljubljanske mestne oblasti in na javno podjetje, ki upravlja pokopališče, naslovili prošnjo države za razširitev pokopališča za potrebe pridobitve pokopnega polja za žrtve iz vojnih grobišč. »Res smo dobili odgovor, da trenutno to ni mogoče, a bomo delo nadaljevali in ne vidim razloga, da ne bi pridobili potrebnega pokopnega polja za ta namen. V prihodnjih letih bo namreč potreba večja, saj bo izkopavanje potekalo na območju osrednje Slovenije. In žrtve iz grobišč, ki gravitirajo proti Ljubljani, bodo zagotovo pokopane v Ljubljani.«

Časa za ureditev pokopnega polja za žrtve medvojnega nasilja v Ljubljani je dovolj. Izkopavanja v osrednjem delu Slovenije se bodo namreč okrepila v prihodnjih dveh letih. Kar pa se okostij (romskih) žrtev iz Iške vasi tiče, bodo na pokop na ljubljanskih Žalah počakala v Mariboru, kjer država »pietetno shranjuje posmrtne ostanke v kostnicah«, zaključuje Stanonik.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.