MLADINA Trgovina

Staš Zgonik

26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Družba

Sramežljiva legalizacija

Predpisovanje konoplje je v slovenski medicini še vedno zelo omejeno

Pridelava konoplje na ljubljanski Biotehniški fakulteti, ki je za zdaj edina slovenska ustanova z dovoljenjem za gojenje v raziskovalne namene.

Pridelava konoplje na ljubljanski Biotehniški fakulteti, ki je za zdaj edina slovenska ustanova z dovoljenjem za gojenje v raziskovalne namene.
© Uroš Abram

Marca lani je bil storjen še zadnji korak v večletnem procesu legalizacije konoplje za medicinsko uporabo. Po legalizaciji sintetičnih kanabinoidov in naravnih konopljinih izvlečkov v preteklih letih je vlada v drugo skupino prepovedanih drog umestila še konopljine vršičke in smolo.

Legalizacijo je poleg kopičenja dokazov o koristnosti kanabinoidov za lajšanje težav pri številnih boleznih spodbudilo tudi spoznanje zdravnikov, da se bolniki brez njihovega nadzora množično zatekajo h konoplji. Še posebej naj bi bila uporaba razširjena pri onkoloških bolnikih. Z možnostjo predpisovanja konoplje naj bi preprečili množično uporabo nepreverjenih pripravkov s črnega trga. »Boljše je, če bolnike zdravi zdravnik kot pa ljudje, ki nimajo nikakršnega medicinskega znanja,« je konec leta 2016 za Mladino pojasnila onkologinja dr. Josipina Ana Červek.

A ta namen vsaj doslej več kot očitno ni bil dosežen. Zdravniki trenutno konoplje še vedno ne morejo predpisati na zeleni recept. Napišejo lahko beli recept, na podlagi katerega lahko bolniki predpisani pripravek kupijo sami, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa jim ob predložitvi zdravniške utemeljitve povrne stroške nakupa.

V celotnem lanskem letu je Zavod za zdravstveno zavarovanje prejel in odobril zgolj 64 vlog za povračilo stroškov nakupa konopljinih pripravkov v skupni vrednosti 74 tisoč evrov. V več kot polovici primerov je šlo za sintetične kanabinoide.

V celotnem lanskem letu je Zavod za zdravstveno zavarovanje prejel in odobril zgolj 64 vlog za povračilo stroškov nakupa konopljinih pripravkov.

Prejeli pa niso niti enega zahtevka za povračilo stroškov nakupa konopljinih vršičkov. Zdravniki jih še vedno ne predpisujejo. V Sloveniji jih v tem trenutku niti ni na voljo.

Še vedno ni rešeno vprašanje uživanja in odmerjanja vršičkov. Kajenja zdravniki ne morejo dopustiti, zato bi bilo treba bolnike opremiti z uparjevalniki za konopljo in jih tudi naučiti, kako jih uporabljati. Še vedno ni jasno, kdo naj bi konopljo sploh lahko predpisoval. Družinski zdravniki se te odgovornosti otepajo, specialisti se bojijo povečanega navala v svoje ambulante.

Zamrlo je tudi navdušenje v Zdravniški zbornici. Njihova Delovna skupina za področje predpisovanja medicinske konoplje in kanabinoidov se v mandatu nove predsednice še ni sestala, od leta 2016 niso organizirali več nobenega izobraževanja na to temo.

Klinična praksa

Veliko večino od 64 lani napisanih belih receptov za kanabinoide so napisali nevrologi z ljubljanske Pediatrične klinike, ki so navdušeni nad njihovim potencialom za lajšanje simptomov pri otrocih s hudimi oblikami epilepsije.

Še vedno pa čakajo na odobritev prve slovenske klinične študije z medicinsko konopljo. Vanjo želijo vključiti otroke z epilepsijo in cerebralno paralizo. Dovoljenje Komisije za medicinsko etiko imajo že od leta 2016, še vedno pa čakajo na odobritev Javne agencije za zdravila.

Na Onkološkem inštitutu so do predpisovanja kanabinoidov še vedno zadržani. Nanje, kot pravi primarijka Slavica Lahajnar Čavlovič, velikokrat sploh ne pomislijo. »Trenutno je še premalo dobrih znanstvenih dokazov za učinkovitost kanabinoidov v medicini. Premalo je tudi podatkov o njihovi varnosti pri dolgotrajni uporabi za lajšanje različnih simptomov. Zaključki raziskav so, da je konoplja lahko učinkovita, a povzroča tudi neželene učinke in imamo veliko drugih zdravil, s katerimi lahko zdravimo te simptome.«

Dr. Lahajnar Čavlovičeva je anesteziologinja v protibolečinski ambulanti na Onkološkem inštitutu in avtorica strokovnih priporočil za uporabo kanabinoidov za lajšanje bolečine pri napredovalem raku. In po njenih besedah niso zdravniki tisti, ki so zahtevali legalizacijo. »Konoplja je bila legalizirana predvsem na zahtevo bolnikov in laične javnosti. Za nas je to večinoma zdravilo tretjega ali četrtega izbora in bolniki jo jemljejo sočasno s standardnimi zdravili.«

Poleg tega pa pri uporabi konoplje v onkologiji zeva prepad med zdravnikovimi nameni in bolnikovimi pričakovanji. Kanabinoidi so glede na trenutne dokaze v onkologiji uporabni za lajšanje bolečine pri napredovalem raku, za lajšanje slabosti zaradi kemoterapije in pri spodbujanju apetita. »90 odstotkov bolnikov pa si kanabinoide želi zato, da bi pozdravili raka. O tem, da bi kanabinoidi zdravili raka, pa seveda ni nikakršnih resnih dokazov, ki bi upravičevali predpisovanje.«

Tudi na ministrstvu za zdravje za počasen prodor konoplje v slovensko medicinsko prakso krivijo konopljo samo. »Kadar se pojavi zdravilo, ki ga stroka vidi kot veliko novo pridobitev, se to v praksi zelo hitro uveljavi. V tem primeru stroka ni bila pobudnik, skratka ni prepoznala velikih potencialov kanabinoidov v primerjavi z drugimi že dostopnimi zdravili. Glede na veliko medijsko in siceršnjo promocijo konoplje pa so na drugi strani pacienti takšna zdravila zahtevali.«

Kot pravijo na ministrstvu, so krovna priporočila za predpisovanje, ki bodo vključevala vse relevantne zdravniške stroke, v končnem usklajevanju. S priporočili za odmerjanje in uporabo naj bi se vendarle začelo tudi predpisovanje konopljinih vršičkov.

Po mnenju dr. Gorazda Drevenška z Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti se strokovnim službam na ministrstvu nikamor ne mudi, saj ne občutijo dovolj pritiska javnosti. »Ker kanabinoidi nimajo neposredne povezave s podaljšanim preživetjem po doslej priznanih terapevtskih indikacijah, ni jasne bolniške skupine, ki bi izvajala pritisk.«

Ne samo to. Kot opaža Dr. Lahajnar Čavlovičeva, so bolniki v zadnjem času nehali govoriti o konoplji. »V zadnjega pol leta me niti eden od bolnikov ni prosil, naj mu predpišem kanabinoide na recept.«

Samooskrba

Še vedno ostaja neizpolnjena zahteva parlamentarnega odbora za zdravstvo, ki je oktobra 2016 ministrstvu za zdravje poleg legalizacije konoplje za medicinsko uporabo naložil tudi ureditev zakonodaje za gojenje medicinske konoplje in zagotovitev samooskrbe Slovenije na tem področju.

Na ministrstvu pravijo, da trenutno pripravljajo strokovne podlage. »Obstaja nekaj primerov ureditev v državah Evropske unije, ki smo jih že preučili. Vse ureditve temeljijo na monopolu države.« Po mnenju ministrstva torej zasebna pobuda na področju gojenja konoplje v medicinske namene nima v Sloveniji kaj iskati. »Glede na to, da gre predvsem za gospodarski interes, bodo morale biti utemeljitve takšne nove ureditve predvsem s tega področja. Ministrstvo za zdravje pa bo seveda nasprotovalo kakršnikoli deregulaciji, ki bi lahko imela negativne posledice na zdravje ljudi.«

»90 odstotkov bolnikov si kanabinoide želi zato, da bi pozdravili raka. O tem, da bi kanabinoidi zdravili raka, pa seveda ni nikakršnih resnih dokazov, ki bi upravičevali predpisovanje.« – primarijka Slavica Lahajnar Čavlovič, Onkološki inštitut

Vprašanje, ali bodo pri tem uspešni. V postopku priprave naj bi bila kar dva predloga zakonov o gojenju konoplje za medicinske namene, ki bi lahko zaobšli pomisleke ministrstva. Enega so spisali v stranki SD, enega pa v SMC. Prejšnji teden je sicer Piratska stranka skupaj s podmladkom SMC predstavila predlog zakona o popolni legalizaciji konoplje, ki so ga podkrepili tudi z 18 tisoč podpisi podpore, a verjetno kljub temu nima realnih možnosti za sprejetje.

Zasebna pobuda

Avstralsko-izraelsko podjetje MGC Pharma ima v Sloveniji velike načrte. Prav oni naj bi dobavljali konopljine pripravke za klinično študijo na Pediatrični kliniki. Stojijo tudi v ozadju za zdaj edinega odobrenega nasada konoplje v raziskovalne namene, ki uspeva v treh ločenih posebej opremljenih in varovanih komorah na ljubljanski Biotehniški fakulteti.

»Osnovni cilj je požlahtniti nekaj novih sort medicinske konoplje z različno vsebnostjo kanabinoidov,« pravi dr. Borut Bohanec, predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin. »Vzporedno tudi izvajamo genetske analize sorodnosti in vzpostavljamo postopke tkivnih kultur za uspešnejše žlahtnjenje. V projekt vključujemo tudi študente agronomije in biotehnologije.«

Hkrati pa se zdi, da pri družbi MGC Pharma, da bi privabili delničarje, nekoliko olepšujejo svoje aktivnosti v Sloveniji. Začetek raziskovalne pridelave na Biotehniški fakulteti so denimo pri MGC Pharma lani pospremili s sporočilom za javnost, v katerem so med drugim oznanili, da so v Sloveniji pridobili »popolno evropsko dovoljenje za gojenje konoplje«. Kar je seveda daleč od resnice, saj trenutno nimamo niti zakonodaje, ki bi gojenje omogočala. Je pa to pripomoglo k desetodstotni rasti vrednosti njihovih delnic.

Direktor podjetja Roby Zomer se na našo prošnjo za razčiščenje nejasnosti ni odzval. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.