Zakaj je priznanje Palestine prava odločitev

Ko Slovenijo opazi ameriška politika

Odziv oziroma poziv 48 večjih ameriških judovskih organizacij v ZDA slovenskemu premierju je zgovoren dokaz, da je Slovenija opažena in da postane politično zanimiva, le ko ji uspe zravnati hrbtenico in se suvereno postaviti na noge. Slovenija že drugič v državnem zboru razpravlja o priznanju palestinske države; v odboru za zunanjo politiko je to storila leta 2010 na pobudo Zaresa, a takrat je ameriške judovske organizacije niso opazile, ker so bile svetovne okoliščine nekoliko drugačne od današnjih. Ameriški vodilni Judje se dobro zavedajo zadrege in neuglednosti, ki ju Ameriki povzroča robati predsednik primitivnih manir, ameriško enostransko priznanje Jeruzalema, tudi vzhodnega (zasedenega) dela mesta, kot glavno mesto Izraela, pa je sprožilo v OZN in med večino njenih članic burne reakcije in jasno resolucijo generalne skupščine svetovne organizacije.

Slovenija je, tako, kot večina članic EU, glasovala za, naša južna soseda, ki je bila zaradi Tuđmanovih in drugih para-ustaških ekscesov proti-judovskega priokusa, leta na seznamu problematičnih držav, pa se je pri glasovanju od EU distancirala in se "previdno" vzdržala. ZDA so se znašle pri tej odločitvi dejansko osamljene. V teh okoliščinah je postala odločitev Slovenije, da prične s postopki za priznanje Palestinske države, še posebej odmevna in za ZDA zaskrbljujoča. Zakaj? Se morda še spomnite časov, ko je zadostoval telefonski klic lobista ameriške orožarske industrije (npr. Bruceja Jacksona) slovenskemu zunanjemu ministru (npr. dr. Dimitriju Ruplu), da je Slovenija na tresočih kolenih in brez razprave podpisala Vilensko deklaracijo in vstopila v "koalicijo voljnih", ki so podpirali ameriško vojno v Iraku, pod taktirko Donalda Rumsfelda? Očitno so tisti časi mimo. Vsaj upamo. Amerika je bila vajena podrejenosti množice vzhodno-evropskih držav, ex vazalov Sovjetske zveze t.i. "nove Evrope", ki so po novem nekritično sledile volji in kapricam gospodarja Nata.

Kljub Borutu Pahorju in zaskrbljenosti Mira Cerarja, je vladajoča koalicija tokrat izbrala pokončen položaj, zunanji minister Karl Erjavec, morda ali verjetno tudi iz predvolilnih računov oziroma zaradi želje, da se od svojih mlačnih kolegov nekoliko razlikuje, pa je odločno odprl vrata priznanju Palestine.

Razmerja se danes občutno spreminjajo; kljub Borutu Pahorju in zaskrbljenosti ("preudarnosti") Mira Cerarja je vladajoča koalicija tokrat izbrala pokončen položaj, zunanji minister Karl Erjavec, morda ali verjetno tudi iz predvolilnih računov oziroma zaradi želje, da se od svojih mlačnih kolegov nekoliko razlikuje, pa je odločno odprl vrata priznanju Palestine. In zdaj? Judovske organizacije nas pozivajo k preklicu te odločitve in s tem pravzaprav poudarjajo njen politični pomen in njeno utemeljenost. Slovenija je do Izraela spoštljiva in v glavnem naklonjena država in prav je, da se v naši državi ne dopusti nikakršnega antisemitskega izbruha, še manj škandaloznih negacionizmov in antisemitizmov, kakršnih si privoščijo nekateri podporniki opozicijske in že skrajno desničarske SDS. Erjavec je pravilno odgovoril, da tudi v Izraelu so mnenja do Palestine in miru deljena in pluralna. In navsezadnje morajo ameriške judovske organizacije razumeti, da je za njih sporna odločitev, suverena in demokratična opredelitev večine parlamentarnih strank in - verjamem - tudi večine slovenskih državljank in državljanov. Zato ne bi bilo dobro, da se vlada in premier Cerar ustrašita ali, da ju preganja slaba vest, ker jim "spornost" priznanja Palestine očitajo judovske organizacije. Veliko je tudi Judov, ki tako odločitev odobravajo in ki verjamejo v rešitev dveh držav, ki naj si Jeruzalem delita v duhu sožitja in vzajemnega priznanja.

Trumpove poteze in Netanyahujeva politika bodo le nadaljnje radikalizirale Palestince, krepile vlogo Hamasa ter odpirale nov manevrski prostor fundamentalistični džihadi. Mar je ta scenarij v pravem interesu Trumpa in Natanyahuja? Morda. Tisto, kar slovenski odločitvi očitajo ameriške judovske organizacije je v resnici zrcalna ocena tistih, ki že desetletja ne dovoljujejo palestinskemu narodu, da živi enakopravno v svoji zemlji in grobo kršijo vse resolucije OZN in njenega varnostnega sveta.