"Jezik je najpopolnejši medij, ker z nekaj čačkami lahko ustvari sliko – vesolja"

Letošnji jubilejni festival Bobri se bo zaključil s premiero ugledališčene poezije za otroke Sončnica na Luni 

Letošnji 10. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, katerega tema je bila poezija, se bo zaključil 8. februarja ob 16.00 v Kinu Šiška s premiero ugledališčene poezije za otroke od 5. leta dalje Sončnica na Luni v režiji Marka Bulca, ki je lani je na 9. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije prejel nagrado za najboljšo režijo za predstavo Kaj pa če ...?. Predstava je nastala v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana in koprodukciji Kina Šiška.

Predstava Sončnica na Luni ugledališčuje šestnajst pesmi za otroke iz četrte antologije Sončnica na rami (Mladinska knjiga Založba, 2017) in eno, ki je bila napisana na novo. Antologija pesmi za otroke Sončnica na rami je po prvi izdaji leta 1975 lani doživela že četrto, razširjeno in dopolnjeno ter prenovljeno izdajo in jo obogatila tudi z izbranimi sodobnejšimi avtorji zadnjih dvajsetih let. V obsežni knjigi najdemo 64 slovenskih pesnic in pesnikov od Frana Levstika dalje po izboru Nika Grafenauerja, ki jo je na novo ilustriral Damijan Stepančič. 

Predstava se poezije "ne loteva na racionalen način: namesto da bi o njej razmišljala, jo posluša, opazuje in tipa. Vodi nas v svet sinestezij, kjer vsaka nova črka odpre novo vesolje pomenov." V predstavi so uporabljene pesmi Milana Dekleve, Boruta Gombača, Nika Grafenauerja, Barbare Gregorič Gorenc, Miklavža Komelja, Miroslava Košute, Ferija Lainščka, Svetlane Makarovič, Vinka Möderndorferja, Borisa A. Novaka, Nebojše Pop-Tasića, Lile Prap, Andreja Rozmana - Roze, Jožeta Snoja, Petra Svetine, Bine Štampe Žmavc in Saše Vegri. 

"Brez zadržka lahko zatrdim, da je jezik najpopolnejši medij, ker z nekaj čačkami lahko ustvari sliko – vesolja. Črke so začetek čarovnije."

"Brez zadržka lahko zatrdim, da je jezik najpopolnejši medij, ker z nekaj čačkami lahko ustvari sliko – vesolja. Črke so začetek čarovnije. Sama črka je videti kot navadna čačka, ništrc, dokler ji ne določimo pomena oziroma glasu. Ko se črka oglasi, postane veliko več: iz čačke se prelevi v znak, noto, glasbeni prostor, ki s svojo zvočnostjo začne ustvarjati slike. Torej, ena črka je začetek zvočnega (in mentalnega) prostora ... " je za gledališki list napisal dramaturg in pesnik Nebojša Pop-Tasić.

V predstavi nastopajo: Ana Hribar, Rok Kunaver, Jernej Kuntner, Nina Ivanič, Jan Bučar, Voranc Boh, Alenka Tetičkovič, Ana Zala Štiglic. Dramaturgija: Nebojša Pop Tasić, scenografija: Damir Leventić, kostumografija: Sanja Grcić, glasba: Damir Avdić, koreografija Sebastjan Starič, oblikovanje svetlobe: Andrej Hajdinjak, lektoriranje: Irena Androjna Mencinger, asistent kostumografije: Matic Hrovat.