Ustavni sodnik kot »ddr.Jekyll in gospod Hyde«

Če je država ujeta v neko ideologijo, izvajalci oblasti niso več suvereni in neodvisni v svojih odločitvah in to se potem odrazi v zaključkih, ki so ali pa niso dobri za državo. Dolgoročno pa pomeni, vedno in povsod, da se ideologija lahko sprevrže v diktatorski režim. To se vidi zelo nazorno v pretekli zgodovini, ko so posamezne ideologije povzročile prave tragedije: kolonizacija nerazvitih držav, proletarska (socialistična, komunistična) revolucija, fašizem, nacizem, današnje verske diktature (Islamska država, Iran) v nekem smislu celo sedanja neoliberalna indoktrinacija.

Države, ki so se izognile ideološkim pastem, so ohranile visoko stopnjo demokracije, razvoja, tudi z dosledno sekularnostjo državnega delovanja.

Dr. Cerar se je, kot profesor ustavnega prava slabo odrezal prav na njegovem strokovnem področju. To se zelo nazorno vidi iz ukrepanja in ne-ukrepanja. Začel je s takšno politiko, takoj ko je sestavil vlado. Potrebno mu je pa priznati pomembno lastnost, politično sfero je vedno poskušal umirjati, vendar je bila cena vedno visoka, previsoka. Pravna država je zato na slabših nogah. Sekularnost se je kar nekam izmuznila. Z dosledno politiko bi se lahko izognili mnogim pastem, tistim z levičarske kot desničarske strani. Če bi bila sekularnost osnova, ne bi mogli on in drugi državni predstavniki pristajati na kakršnokoli uravnoteževanje. Na prvi pogled simpatična udeležba najvišjih državnih predstavnikov pri katoliških verskih svečanostih kaže na njihovo neobčutljivost za dosledno spoštovanje ustavnega določila o ločenosti države od verskih skupnosti? Verske skupnosti so del civilne družbe in z njimi morajo sodelovati, vendar nič drugače kot delajo z ostalimi. Verska pripadnost je osebna in ne državna zadeva.

Vsaj dva dosedanja ustavna sodnika sta pokazala, da se da delovati pravično, na strokovni osnovi, čeprav sta izhajala, eden z levičarske, drugi iz desničarske strani. Torej je problem v načinu izbora ustavnih sodnikov. Mešetarjenje s političnimi veljaki pripelje do nazorskega uravnoteževanja na račun strokovnosti in pokončnosti, saj so izbrani sodniki nekako odgovorni svojim predlagateljem.

Na žalost se takšnem načinu izbora uklanjajo tudi poslanci. Vsak kandidat za ustavnega sodnika ima svojo strokovno in politično preteklost in pri presoji je najprej odpovedal predlagatelj. Profesorji ustavnega prava so pa ob takšnem izboru kandidatov premalo odzivni, s predsednikom sedanje vlade vred. Zato bomo imeli, vsaj nekateri državljani v delovanje US dvome, ki se bodo odražali tudi v širši javnosti. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.