Oblika vode

The Shape of Water, 2017, Guillermo Del Toro

zelo za

Lepotica in zver.

Oblika vode, politična romanca, ki so jo ovenčali s trinajstimi oskarjevskimi nominacijami (bolj Lepotica in zver kot King Kong, bolj Delikatese kot E.T., oh, in bolj Panov labirint kot Škrlatni vrh, če smo že ravno pri Del Toru), je film o groteskni humanoidni kreaturi, ki pride iz vode, in ženski, ki se vanjo zaljubi. Film se dogaja leta 1962, tik pred atentatom na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja in padcem Camelota, sredi hladne vojne in vse ekscesnejšega orgazmiranja vojaško-industrijskega kompleksa, pred katerim je ob koncu mandata svaril že ameriški predsednik Dwight Eisenhower. Kreatura (Doug Jones), sicer dvoživka, ki ima zdravilne sposobnosti in ki jo je ameriška vojska »pridobila« v amazonski džungli, spominja na škrgastega povodnega moža iz Arnoldovega hladnovojnega šokerja Pošast iz črne lagune (1954), kar pomeni, da izgleda zunajzemeljsko, a tudi Elisa (Sally Hawkins), nema snažilka, fenica holivudskih mjuziklov (če v njih poje Pat Boone, toliko bolje), zaposlena v tajnem ameriškem vesoljskem centru (Occam Aerospace Research Center), izgleda zunajzemeljsko – kot da je padla z drugega planeta ali pa iz kakega starega B-filma, ki ga je spačil čas.

Ker uklenjeno kreaturo osvobodi, je money shot – njun podvodni seks – neizbežen, ker pa je nema, brez glasu, deluje kot metafora vseh tistih, ki jim sodobni rasistični, seksistični, šovinistični, nativistični mainstream jemlje besedo, pravice in dostojanstvo (njena najboljša prijatelja sta temnopolta snažilka, Octavia Spencer, in brezposelni gej, jasno, umetnik, Richard Jenkins), medtem ko humanoid, njen ljubimec, ki ga hočeta obe strani, ameriška (Michael Shannon) in ruska (Michael Stuhlbarg), brezobzirno eliminirati, nastopa kot metafora vseh tistih »drugačnih« (fluidnih, transspolnih ipd.), ki jih trumpovski brutalisti – robotizirani spletni paranoidni sadisti, patriotski feni »pozitivnega mišljenja« – hitro razglasijo za »pošasti«. Elisa in humanoid sta outsiderja, nevidna človeka, osamljena romantika, zaljubljena alternativca, ki ne potrebujeta besed, da bi se začutila. Izmislita si jezik, ki je ekspresivnejši od paranoje, sovraštva in nestrpnosti. Četudi bi hotela skriti svojo ljubezen, je ne bi mogla. A Oblika vode ne skriva – ljubezen je politična zadeva.