NICOL VUJOVIĆ

 |  Kultura

Položaj tretjega spola v Indiji

Hijre imajo v hinduizmu posebno mesto, njihova zgodba pa se razteza vse do antike. V Indiji ostajajo diskriminirane, kljub temu, da je položaj transspolnih oseb sicer od leta 2014 tudi pravno urejen.

Skupnost hijre v New Delhiju

Hijre v New Delhiju
© Flickr

Zaradi bleščečih sarijev in močno našminkanih obrazov je v Indiji na ulicah težko zgrešiti hijre. Veliko jih živi v skupnostih, kjer jih vodijo gurujke, ki že leta posvajajo fantke, ki živijo v popolni revščini ali pa so jih zapustili starši. 

Večina hijr zaradi diskriminacije v Indiji danes ne more dobiti dela, zato so prisiljene v spolno delo, nekatere nastopajo tudi v šovih oziroma na prireditvah v templjih, nemalo jih je pahnjenih na obrobje družbe in posledično zaradi revščine beračijo na ulicah. Močno prisotno je še vedno nasilje nad njimi in konstantna ponižanja, ki se dogajajo na javnih mestih, policijskih postajah in tudi v njihovih domovih, zato se tudi soočajo z diskriminacijo v zdravstvu, pri šolanju, v službi, na sodiščih in pri marsikateri birokraciji, ki jih je nesposobna uvrstiti v katero od kategorij spola.

Večina hijr je spolnih delavk, zaprtih pod ključem svojih gurujk, ki jim vzamejo tudi večino prihodkov. Ena od hijr, Radhika, je za New York Times povedala, da o sebi ni razmišljala kot o dekletu, dokler ni začela hoditi v šolo. Od takrat, ko se je zavedala, da se pravzaprav počuti kot dekle, ji ni bilo lahko, saj se njena notranja podoba ni ujemala z njeno fizično. Ko je bila še majhna, so se njeni starši ločili in kmalu za tem ji je umrla mama. Edina, ki je bila pripravljena skrbeti za njo, je bila ena od starejših hijr. Piramida položajev namreč obstaja tudi v tej subkulturi. Mlajše deklice, ki se jim reče "chelas" ali učenke so pod vodstvom starejših hijr, ki o vsem poročajo svojim vodilnim gurujkam, te pa nato odgovarjajo svojim mentorjem. 

Večina hijr zaradi diskriminacije v Indiji danes ne more dobiti dela, zato so prisiljene v spolno delo.

Deset let kasneje hijra Radhika še vedno vztraja pri istemu poklicu. Nosi temne sarije, vijoličen lak za nohte in zlat uhan v nosu. Ko so jo vprašali, kako se počuti, ko vsak večer odhiti med druge prostitutke, ki v vrsti na železniških tirnicah čakajo svoje stranke, je odgovorila: "Že odkar sem bila majhna punčka, sem se naučila, da svet deluje samo z denarjem. Če nimam denarja, ne obstajam."

Radhika ni hotela izdati imena svoje gurujke. Bila je prestrašena, ko je govorila o njej. V svetu hijr, gurujke zapolnijo vlogo mame, duhovne vodje in zvodnice. Novinarju Jeffreyju Gettlemenu pa je vseeno uspelo dobiti odgovore ene izmed gurujk, ki sliši na ime Chandini. Povedala je, da je zdaj mnogo lažje biti hijra kot takrat, ko je imela operacijo spola, saj so bili v prejšnjih časih večinoma za vse prepuščeni sami sebi. Mnogo hijr je namreč umrlo zaradi nemarnih nestrokovnih kastracij, ki so jih izvajali ljudje brez znanja medicine.

A v nekaterih delih Indije položaj hijr in transspolnih oseb le ni tako črn. V državah kot je Kerala lahko zdaj ljudje v bolnišnicah spremenijo spol, nekaj let nazaj pa je Indija tudi pravno prepoznala transspolne ljudi, ki imajo zdaj uradno definicijo tretjega spola, zato so upravičeni do določenih državnih koristi. Niso pa vsi transspolni ljudje hijre.

Po hindujski mitologiji je Lord Rama, sedmi avatar boga Vishne, ko je bil izgnan iz antičnega mesta Ayodhya in mu je celo kraljestvo sledilo v gozd, rekel svojim privržencem: "Moški in ženske, prosim obrišite svoje solze in pojdite stran." In so odšli. Ena skupina ljudi je pa le ostala, saj niso bili ne moški ne ženske. Bili so hijre, kar v jeziku urdu pomeni nekaj podobnega kot evnuhi. Ti ljudje so v gozdu čakali kar 14 let, dokler se ni Lord Rama vrnil, kar jim je prineslo posebno mesto v hindujski mitologiji. Glede te zgodbe se sicer vrtijo različna vprašanja. Učenjaki sicer pravijo, da tega zapisa ni v zgodnjih hindujskih tekstih, a vseeno je ta mit postal velik del njihove identitete.

Hijre so tudi pomemben del muslimanskega sveta v Indiji, saj naj bi služili kot brezspolni čuvaji v haremu Mughal. Frančiškanski popotniki so leta 1650 zabeležili prisotnost moških in fantov, ki so se oblačili kot ženske na ulicah mesta Thatta, današnjem Pakistanu, a je njihova prisotnost takrat pomenila izprijenost mesta. Ko so Britanci kolonizirali Indijo v 19. stoletju, so s seboj prinesli strogo presojo spolnim normam, ki kriminalizirajo "čuten odnos proti zakonom narave". Učenjaki pravijo, da je bil to začetek večinskega nelagodja do homoseksualnih in transspolnih ljudi ter do hijr v Indiji.

kpp9_YmLlck

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.