Damjana Kolar

 |  Kultura

Kuhanje kave kot časovna enota

Zaključna razstava udeležencev Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti na Zavodu SCCA-Ljubljana

Udeleženci Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti na Zavodu SCCA-Ljubljana bodo svoje dvoletno izobraževanje zaključili z razstavo Nekaj minut kasneje, ki jo bodo odprli 15. maja ob 20.00 v ljubljanski Galeriji Škuc. Skupina šestih kuratorjev (Urška Aplinc, Maja Burja, Anja Guid, Ajda Ana Kocutar, Iza Pevec, Adrijan Praznik) se je pod mentorskim vodstvom kuratorke Alenke Gregorič in umetnika Mirana Moharja pri snovanju eksperimentalne razstave odločila, da se osredotoči na eno samo umetniško delo Voranca Kumarja, ga razstavi večkrat in tako izpostavi njegove različne vidike. 

Voranc Kumar je v času šolanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje petindvajset dni dokumentiral jutranje dogajanje ob kuhanju prve kave v ateljeju. Iz materiala sta takrat nastala delo Prva kava (2014) in njegovo nadaljevanje oz. ponovitev Radijska igra: Prva kava (2015). Razstava Nekaj minut kasneje se vrača k delu v nastajanju – v polje nejasnosti in necelovitosti. Kuratorji in umetnik so skupaj znova posegli v prvotni material, ki, razstavljen večkrat, niha med delom in nečim, kar to (še) ni. V različnih možnih realizacijah ustvarja tok začasnih pomenov, ki nakazuje mnoštvo potencialnih dovršitev dela.

Kumar je izhajal iz problema, kako izmed nešteto stvari določiti objekt in s poskusom njegovega zajetja postopoma graditi delo. Svojo izbiro je zato namenoma omejil in ob začetku projekta postavil pravila, ki so pozneje postala pogoji dela. Petindvajset dni je v ateljeju iz treh zornih kotov dokumentiral dogajanje ob kuhanju prve jutranje kave. Nastalim videoposnetkom je odvzel originalni zvočni zapis in jim dodal naknadno posnete zvoke prostora in glasbo, ki se je v času snemanja predvajala v ateljeju. Vsakodnevni pogovori med prisotnimi so bili transkribirani in na delih potemnjeni. Pitje kave in vsebina zajetega materiala na tej točki nista bila bistvena, ključen je bil sam postopek. 

Kuhanje kave je v ospredju kot časovna enota, ki odpira dva nasprotujoča si, a neločljiva pogleda na Kumarjevo delo. Pripravo kave lahko po eni strani razumemo kot arbitraren pogoj, nekaj, kar je že del ateljeja in njegove časovne strukture, kot katera koli druga rutina. Videomaterial je formalno določen s časovnim intervalom kuhanja kave, ki ustvarja izseke nepopolno dokumentiranega vsakdanjika v ateljeju. Po drugi strani pa lahko spremljanje rutinskega kuhanja kave razumemo tudi kot točko, kjer se mimobežnost vsakdana prepleta s procesi učenja (umetnosti), ki so povezani s pozornostjo, usmerjeno v iskanje smisla in pomena. Beleženje lahko v tem primeru vidimo kot čakanje na material, ki bo morda postal umetniško delo.

Na takšen način je Kumar material obravnaval v nadaljevanju, ko je v neartikulirani masi besedila transkriptov poskušal najti zametke pomena in jih z dramaturškimi tehnikami približati obliki zgodbe. Nastalo je več scenarijev, izmed katerih je bil realiziran le eden v formatu kratke radijske igre. V Radijski igri: Prva kava so sošolci izgovarjali lastno, a z avtorjeve strani prikrojeno besedilo in tako ponovno uprizorili izsek zajetega dogajanja. Preobrazba tekstovnega materiala v okorno radijsko igro, v kateri študentje umetnosti zavzamejo mesta igralcev, dodatno podčrta nemožnost preprostega prenosa življenja v polje umetnosti. 

Nekaj minut kasneje skuša eno samo delo razpirati skozi zdrse in ponovitve v delu ter večkratno vračanje k materialu. Slednjega ohranja v vmesnem stanju, v napetosti med materialom in delom, namesto posameznih del ali objektov pa so v ospredju relacije med posameznimi segmenti v njihovi (ne)jasnosti in (pol)prepustnosti. Gre za poskus vračanja k odloženemu materialu, da bi ta bil aktualiziran in razprt – ustvarjal različne svetove dela ter vzpostavljal polje mnogoterih in mimobežnih pogledov.

V okviru razstave pripravljajo tudi tri javna vodstav (22. in 29. maja ter 7. junija) in nedeljski likovni delavnici (27. maja in 3. junija), razstavo pa bo pospremil tudi katalog.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.