V EU skladu za okrevanje naložbe v ogrožanje narave

Evropsko računsko sodišče ugotavlja, da Slovenija dodeli več subvencij za fosilna goriva kot pa za energijo iz obnovljivih virov

Najnovejše poročilo organizacij Climate Action Network (CAN) Europe in CEE Bankwatch Network ugotavlja, da države v 672 milijard evrov vreden sklad EU za okrevanje vključujejo naložbe, ki bodo zelo verjetno škodile okolju in podnebju. Tudi slovenski načrt za okrevanje in odpornost zaznamujejo premajhne naložbe v obnovljive vire energije in trajnostno mobilnost ter potencialno škodljivi projekti za okolje, opozarjajo v okoljskih organizacijah Focus in Umanotera.

Omenjeno poročilo o doseganju »zelenega« okrevanja analizira načrte za okrevanje in odpornost desetih držav članic EU - Češke, Estonije, Madžarske, Italije, Latvije, Portugalske, Romunije, Slovaške, Španije in Slovenije.

»Sveženj financ za okrevanje predstavlja enkratno priložnost za vlaganja v prebojne projekte, za ambiciznejša in obsežnejša vlaganja v energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije, ukrepe trajnostne mobilnosti, skupnostne projekte idr. Zato so še toliko bolj zaskrbljujoče ugotovitve poročila, da številne države članice uporabljajo načrte za financiranje naložb povezanih z zemeljskim plinom, na drugi strani pa so reforme in naložbe ključna področja za prehod v podnebno nevtralnost izredno pomanjkljive,« izpostavljajo v Focusu in Umanoteri. Načrti več držav hkrati vključujejo zelo malo podpore za biotsko raznovrstnost in ohranjanje narave, analiza pa je pokazala tudi nezadovoljivo vključenost prebivalcev in civilne družbe pri pripravi načrtov.

»Zato so še toliko bolj zaskrbljujoče ugotovitve poročila, da številne države članice uporabljajo načrte za financiranje naložb povezanih z zemeljskim plinom, na drugi strani pa so reforme in naložbe ključna področja za prehod v podnebno nevtralnost izredno pomanjkljive.«

Številne izboljšave potrebuje tudi slovenski načrt za okrevanje in odpornost, ki so ga v sklopu poročila analizirali v Focusu in Umanoteri. Iz načrta bi bilo treba izločiti financiranje gradnje hidroelektrarne na območju Natura 2000, še enkrat presoditi skladnost predlaganih ukrepov za preprečitev poplav s t.i. načelom »da se ne škoduje bistveno« in tako preprečiti uničevanje habitatov. Preoblikovati bi morali tudi merila in predpogoje za ukrepe razogljičenja industrije, da bodo ti dejansko prispevali h temeljitemu in pravočasnemu razogljičenju, izpostavljajo.

Zaradi pomanjkljivega obsega naložb in reform v nacionalnih načrtih za okrevanje je treba v načrtovanje programov kohezijskih skladov EU vključiti dodatne naložbe v obnovljive vire energije, distribucijska omrežja, infrastrukturo za hojo in kolesarjenje ter železniško in širšo infrastrukturo javnega prometa. »Ključna je tudi identifikacija vseh subvencij za fosilna goriva in začrtanje spremljajočih ukrepov za odpravo vseh tovrstnih subvencij. To je še toliko bolj pomembno v luči novega pregleda Evropskega računskega sodišča, ki ugotavlja, da Slovenija dodeli več subvencij za fosilna goriva kot pa za energijo iz obnovljivih virov,« še dodajajo v okoljskih organizacijah Focus in Umanotera.