MLADINA Trgovina

Ivan Ilovar

16. 6. 2011  |  Mladina 36  |  Konzum

Restavracija Topolino, Bled

Pri kiparju

  • ocena: 4 / 5

 

paštica s postrvjim kaviarjem

paštica s postrvjim kaviarjem
foto: Rudi Jazbec

 

 

gamberti suprise

gamberti suprise
foto: Rudi Jazbec

 

Ko se boste zapeljali mimo prvih blejskih hiš, glejte levo, odkod sije rumena barva, Topolino načeloma obratuje od poldneva do enajstih zvečer, a vseeno velja prej zavrteti številko 04 741 781.

Specialitete:

kontinentalni in ribji slow scenosled, med drugim tudi gorenjski suši in gorenjski burek.

Vina:

glede vin se je povsem zanesti na izbiro gospe Anite. Obvezno velja polizati s steblom zelene servirani limonin sorbet, žganjeljubi pa se bodo okrepčali z domačo vilijamovko ali travarico.

Degustacijski jedilnik s primernimi vini nas je v Topolinu koštal okoli 105 € po osebi.

Saj je vse čisto res. Kuharsko strežbeni par, ki drži vajeti Topolina, je z vsemi žavbami namazan. Iskrica seveda najprej preskoči z gospe Anite, ki zna priporočati prava vina in skrbeti za vzdušje, ki ve za poreklo sestavin z vsakega krožnika in se zna šaliti, ne da bi bila naporna ali vsiljiva. Nje druga polovica, ki vlada v kuhinji, pa je pač ena duhovitejših kuhalnic domovine, saj sestavlja in kipari prefinjene mojstrovine, ki očarajo jezik in nos. Ilovarjev trio si je v restavraciji, ki je že pred leti povsem prepričala, seveda omislil slow oziroma degustacijski, s primernimi vini spremljeni scenosled in tekom sedmih hodov okusil nekaj takih, zaradi katerih je padel s stola. Ne, tu ne bomo opevali hladne paštice s postrvjim kaviarjem, saj bi se tako mila ikra bolje izkazala na nežnejši podlagi; niti se ne bomo preveč mudili pri blanširanih škampih s kapljo limonine kreme, kapico molekularne limonine pene in podlago iz bio bučk. Raje bi omenili čisto navaden, ne, gorenjski, desetkrat tanjši burek, pravzaprav zeljanico s samo prvima in zaključnima plastema testa ter ustrezno tenko sredico in pohvalili repke garnel, ki jih je topolinček ovil s špageti krompirja, popekel na žaru, podložil s popečenimi marelicami in šodojem iz portovca ter v kontrast primaknil pest črnega riža. Res, tudi polnjena paprika, ki smo jo naročili iz čistega firbca po izčrpni debati o procesih obdelave in o pomanjkanju odnosa do tega prepotrebnega živila v tukajšnjih oštarijah, je prepričala, ledeni limonin sorbet, ki ga ližeš s stebla zelene in crème brûlée pa tako ali tako navdušita še tako razvajeno brbončico. Edina resna nesreča, ki se je primerila že dosti pred izstavitvijo računa, je bila borba, ki se je razvila zaradi presušenih rezin v kosu pečenih račjih prs, katerim ni bila v nikakršno pomoč viskozna čokoladna omaka. Smo se komaj odlepili. In bili potem šokirani nad končnim seštevkom. Saj je vse čisto res. Ampak tako visoke cifre obvezujejo k popolnosti, kjer se - o nesrečah ni govora! - niti ne moreš spraševati, kako da nimajo bio bučke nikakršnega okusa, kako da garnele v sicer siloviti kombinaciji ne morejo igrati drugega od vloge sive eminence, kako da se dostikrat zgodi, da slow kuhinja prehiteva slow goste. Hecno, obenem ko v Topolinu jamrajo nad ustrojem in kupno močjo blejskih gostov, druge, ki bi se bili tja pripravljeni zapeljati posebej zaradi njih, vabijo na tako visoko ocenjeno degustacijo. Kdove, če se obrestuje.