Urša Marn

 |  Mladina 21

Kdaj anonimne zibke?

V tujini so anonimne zibke za zapuščene novorojenčke že dolgoletna praksa, v Sloveniji pa o uvedbi takšnih zibk šele razmišljamo

Ministrica za zdravje med obiskom pediatrične klinike

Ministrica za zdravje med obiskom pediatrične klinike
© Borut Peterlin

Sašo Peče iz poslanske skupine Lipa je ministrici za zdravje pred dnevi postavil zanimivo poslansko vprašanje o možnosti uvedbe anonimnih zibk v Sloveniji. Anonimna zibka pravzaprav ni zibka, pač pa poseben prostor ob porodnišnici, kjer lahko mati takoj po rojstvu anonimno odda neželenega otroka. Zdravstvena služba otroka oskrbi, socialna služba pa mu poišče posvojitelje, pri čemer se mati ne išče in ne preganja. Številne države po svetu so ta sistem uvedle, da bi zmanjšale število detomorov po porodu. V Nemčiji so anonimne zibke vpeljali leta 2000, v njih pa najdejo od 40 do 60 zapuščenih otrok na leto. Anonimne zibke imajo še v Avstriji, Švici, Italiji, na Madžarskem, Češkem, Nizozemskem, Japonskem, pa tudi v Pakistanu, Južnoafriški republiki in na Filipinih. V Sloveniji jih še nimamo, menda zato, ker zapuščenih otrok ni toliko kot v nekaterih drugih državah, pa tudi zato, ker imamo dobro organizirano socialno službo. »Navadno ženske, ki ne želijo otroka, že v nosečnosti napotijo v socialno službo in ta se poveže s socialno službo Ginekološke klinike, tako da v porodnišnici za to vemo že vnaprej oziroma ob porodu in ravnamo v skladu z željami ženske ter po dogovoru s socialno službo,« pravi dr. Tanja Premru - Sršen, v. d. predstojnice Kliničnega oddelka za perinatologijo na Ginekološki kliniki v Ljubljani. Pri tem je ženski zagotovljena popolna anonimnost. »Slovenska zakonodaja dopušča možnost, da v primeru, ko nosečnica ve, da ne želi obdržati otroka, še preden rodi, zaprosi za prenos krajevne pristojnosti zaradi anonimnosti postopka. V takem primeru je postopek v celoti anonimen, saj novo imenovani pristojni center za socialno delo začne in do konca izpelje postopek posvojitve,« navajajo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Čeprav so v Sloveniji detomori po porodu redki, na ministrstvih za zdravje in delo pobudo za uvedbo anonimnih zibk podpirajo in dodajajo, da bi jih bilo mogoče vpeljati že na podlagi sedanje zakonodaje. »Pobuda je vsekakor zanimiva in vredna tehtnega premisleka o tem, kako reševati to vprašanje v bodoče,« pravi ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Vprašanje je le, ali je zgolj z anonimnimi zibkami res mogoče rešiti problem. Statistika kaže, da se število otrok, ki so jih matere ubile ali pustile umreti v 24 urah po rojstvu, kljub uvedbi anonimnih zibk ni zmanjšalo.



 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.