22. 5. 2008 | Mladina 21 | Kultura
Audijo: 13. Jazz Cerkno festival
Pisani izbor z mnogimi presežki
Caetitu
© Žiga Koritnik
Letošnji 13. jazz festival v Cerknem je v svojem glavnem delu, v petek in soboto, ponudil zelo kakovosten program in kar nekaj presežkov. Vzdušje je bilo odlično, obiskovalcev morebiti še malo več kot lansko leto, odziv občinstva pa tudi zanimiv. Izvajalci so lahko občinstvo zelo hitro osvojili s preprostimi atraktivnimi vložki, po drugi strani pa se je tudi na zelo zahtevne godbe v širšem številu odzivalo presenetljivo dobro.
Petkov večer je bil zastavljen tematsko in je temeljil na različnih orientalskih tradicijah. Damir Imamović je s svojim triom navdušil občinstvo s sproščenim in zabavnim pristopom ter z zanimivo, vendar v nadgradnji precej povprečno sodobno reinterpretacijo sicer zelo doživeto odpetih sevdalink. Povsem drugačen in zelo originalen pristop do tradicije je izkazala v Švici živeča turška pevka kazaškega rodu Saadet Türköz. Saadet je navdušila z avantgardno in ekspresivno vokalno improvizacijo, v katero je vpletala zvočnost svoje jezikovne in glasbene tradicije, zelo tankočutno in domiselno pa sta jo pri tem v skupnem dialogu dopolnjevala italijanski basist Giovanni Maier in slovenski tolkalec Zlatko Kaučič. Petkov večer se je končal z jazz-rock (in balkan) fuzijo Bojan Z tria, ki je z nekaterimi Bojanovimi dobrimi izvajalskimi prebliski izzvenel energično, vendar brez večjih presežkov. Sobotni program se je začel kot običajno popoldne, v cerkniški glasbeni šoli, kjer sta nastopila newyorški kontrabasist Dominic Duval in brazilski saksofonist Ivo Perelman. Njun prodorni nastop je okronal Perelman s svojo melodično bogato, idejno neusahljivo free jazzovsko igro. Večer na glavnem prizorišču je otvoril mednarodni kvartet Caetitu. Njihovo vrhunsko igranje je zaznamoval skoraj povsem nejazzovski in atonalen pristop do svobodne improvizirane godbe, ki je temeljil predvsem na dinamični in izredno zgoščeni (nesolistični) kolektivni interakciji ter odkrivanju novih in nenavadnih sozvočij. Paolo Angeli in Antonelo Salis, oba iz Italije, sta začela nastop z zanimivim glasbenokolažnim pletenjem, ki pa se je po Salisovem prehodu s klavirja na harmoniko prevesil predvsem v komedijantsko in zvočno idiomatsko glasbeno zabavo, pri čemer je ostal Angeli žal pretežno v ozadju. Zaključek festivala je kakopak upravičeno pripadel Han Bennink triu, ki je znal bolje združiti zabavljaštvo in ekshibicionizem s svežo glasbeno kreativnostjo. Poleg norčavega in živahnega Benninka je na prepariranem klavirju z zvočno inovativnim pristopom do tradicije navdušil tudi italijanski pianist Fabrizio Puglisi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.