Marjan Horvat

 |  Mladina 21  |  Politika

Bodo “padla” schengenska načela?

Berlusconijeva vlada zaostruje boj proti nezakonitemu priseljevanju

Franco Frattini

Franco Frattini
© Borut Krajnc

Iz Romunije se je po njenem vstopu v Evropsko unijo na Apeninski polotok »preselilo« po uradnih ocenah okrog pol milijona, po neuradnih pa kar milijon Romunov, predvsem romskega rodu, ki živijo v predmestnih barakarskih naseljih brez vode in elektrike. Po posilstvu in umoru 47-letne Giovanne Reggiani lanskega novembra, kriv je 24-letni Romun, je Prodijeva vlada napovedala obračun z nezakonitimi priseljenci iz držav EU, nova Berlusconijeva vlada pa je ukrepe proti ilegalnim priseljencem še zaostrila, saj lahko oblasti iz države izženejo vse, ki ne morejo dokazati, da prejemajo redne minimalne dohodke in da imajo urejeno zdravstveno varstvo.
Minulo sredo je vlada v Neaplju sprejela tudi odlok, ki med drugim predvideva, da bo vsak priseljenec, ki bo obsojen na dve leti zapora ali več, izgnan iz države, v pripravi pa je že tudi zakon, po katerem bo nezakonito priseljevanje kaznivo dejanje, zagrožena kazen zanj pa je do štiri leta zapora. Italijanski parlament bo o novi »protischengenski« zakonodaji odločal julija.
Sočasno pa organizirane skupine Italijanov z nasiljem ustrahujejo priseljence v taboriščih na obrobju mest. Blizu Neaplja so te dni zažgali dva tabora Romov zaradi suma, da je njihova pripadnica ugrabila italijanskega dojenčka. Italijanski notranji minister Roberto Maroni, član Severne lige, ki je pred leti najbolj nasprotovala sprostitvi slovensko-italijanske meje, je dejal, da so novi vladni ukrepi namenjeni »predvsem zagotavljanju varnosti ... in preprečevanju napadov, kakršna sta bila v Neaplju«. Toda novi vladni ukrepi proti nezakonitim priseljencem niso naleteli na odobravanje v drugih državah EU. »Španska vlada zavrača nasilje, rasizem in ksenofobijo in ne podpira politike izključevanja brez spoštovanja zakonov in človekovih pravic,« je v svoji izjavi dejala namestnica premiera Maria Tereza Fernandez de la Vega. Tiskovni predstavnik Evropske komisije Pietro Petrucci je previdno dejal, da Italija »do tega trenutka« še ni prekršila evropskih zakonov, direktiv in norm, ki zadevajo prosto gibanje ljudi. Italijanska priseljenska taborišča v Rimu in Neaplju pa je obiskala tudi Viktoria Mohácsi, madžarska liberalna poslanka v EP, tudi sama Rominja, ki je dejala, da so tamkajšnje razmere »nevredne države, ki se ponaša s pridevniki evropska in demokratična«. Na opozorila tudi drugih poslancev v Evropskem parlamentu se je odzval Vladimir Špidla, evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti, ki je opozoril italijansko vlado, da je izgon državljanov EU iz njene članice »skrajni ukrep, saj morajo imeti Romi enake svoboščine in pravice kot drugi, upoštevajoč, da ne gre za priseljence iz tretjih držav, ampak za državljane Evropske unije, ki jih ne smemo diskriminirati«.
Za takšne pozive se Berlusconijeva vlada kaj dosti ne zmeni. Do nedavna evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini, zdaj Berlusconijev zunanji minister, je recimo po svoje povzel bistvo evropske direktive iz leta 2004, ki govori o pravicah državljanov EU in njihovih družin o prostem gibanju znotraj ozemlja EU: »Obiščite 'nomadsko taborišče' v Rimu in vprašajte ljudi: 'Ali mi lahko poveste, kje živite?' Če odvrnejo, da ne, jih primite in pošljite nazaj v Romunijo.« Kot minister v novi italijanski vladi pa je svoje poglede na nezakonito priseljevanje še zaostril in predlagal revizijo schengenskega sporazuma, saj »evropski problem zdaj ni več prost pretok ljudi, ampak varnost. Zato je revizija sporazuma danes nujno potrebna«.
A ker sprememba schengenskega sporazuma ni preprosta, pravica do svobode gibanja pa eno temeljnih načel v EU, bo italijanska vlada očitno ukrepala po svoje, pa četudi mimo evropskih pravil. 

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.