Grega Repovž

Grega Repovž

 |  Mladina 32  |  Uvodnik

Dimitrij Antilopa

'V Sloveniji se je čez vsako mero razširilo 'spodkopavanje' ali - če hočete - problematiziranje ustanov, ki delujejo na podlagi demokratičnih pooblastil. To spodkopavanje oz. problematiziranje izvajajo skupine in ustanove, ki same niso nastale na podlagi demokratičnih postopkov. Za 'spodkopavanje' ali 'problematiziranje' izvoljenih državnih organov in demokratičnih ustanov je v demokraciji pristojen parlament, poleg njega pa še druge veje oblasti, npr. sodišča. Z nasprotovanjem oblasti ni nič narobe, sploh pa v Sloveniji ne beremo in ne slišimo nič drugega kot nasprotovanje oblasti! Še vedno pa se sprašujem, kam je mogoče uvrstiti skupine in ljudi, ki se udeležujejo nasprotovanja demokratičnim ustanovam, ne da bi bile same podvržene kakršnikoli demokratični kontroli.'
Zunanji minister in član SDS Dimitrij Rupel, PP29, Sobotna priloga, 2. avgusta 2008

'Kritika delovanja državnih organov ni napad na njihovo neodvisnost in samostojnost, temveč izraz sodobnih demokratičnih načel. Časi, ko se nismo smeli izrekati o delu državnih organov in jih kritizirati, so na srečo že davno mimo.'
Sandra Letica, tiskovna predstavnica SDS, v utemeljitvi, zakaj SDS lahko kritizira delo informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar

Le upamo lahko, da je Jože Možina, direktor TV Slovenija, prebral res izjemno pismo zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Pod njegovim vodstvom - ne želimo reči pod vodstvom Dimitrija Rupla, pa čeprav bi tudi to sicer precej držalo - se TV Slovenija zadnje mesece še posebej intenzivno trudi Slovencem povedati, da smo imeli v tej državi nekoč komunizem, politično ureditev, ki ni bila demokratična. Gre za res ekskluzivne vesti - pri čemer se velja resno vprašati, kje so televizijski umi živeli, da so te razvpite resnice odkrili šele sedaj.
A medtem ko živimo v pričakovanju prispevka, v katerem nam bodo razkrili, da smo imeli do leta 1990 samo eno politično stranko, pa še ta je bila komunistična, prestolnica države pa je bil Beograd, bi Možina lahko svojega urednika Rajka Geriča zaprosil za eno televizijsko ekipo in dve prazni kaseti in odhitel k Dimitriju Ruplu. Če bi nam Možina res tako rad pokazal naravo prejšnjega režima, naj snema kar sedanjega zunanjega ministra - kolikor je le mogoče pogosto. Če so namreč kaj radi govorili komunisti in je bilo še posebej bizarno, je bilo to spodkopavanje - partije, ustavnega reda, tudi demokracije ... Pri čemer niti partija ni imela nič proti kritiki, nasprotno, sama je vedno trdila, da jo je spodbujala. In jo je - a le na ravni temeljne organizacije, kakor se je temu reklo, ne pa kar povprek in od kogarkoli! Ali kot pravi Rupel: parlament, morda sodišča, vsi drugi pa nimajo legitimnosti.
V Evropi je danes težko najti politika, ki klati takšne, da pa je zraven še minister za zunanje zadeve - zadeva je res ekskluzivna. Ne gre dvomiti, da bi ta dokumentarec z veseljem objavili tudi na drugih, partnerskih javnih televizijah v Evropi. Pri čemer se pravi biser skriva v ministrovem spraševanju, kam uvrstiti skupine in ljudi, ki se prepuščajo zavrženemu početju spodkopavanja zveličavne demokratične vlade. Tu bi Možina lahko postavil še kakšno podvprašanje.
Dimitrij Rupel ima seveda v resnici prav preklemano srečo. Srečo namreč, da živi v Sloveniji. Če bi živel v Veliki Britaniji, Franciji ali Nemčiji - revežu bi se lahko zmešalo od groze in nemoči. V Veliki Britaniji - gre za res čudno državo - si na primer drznejo celo predsednike vlad zmerjati s pudlji in jim nadevati še druga čudna imena, jim zaradi bedastih potez odrekati legitimnost, da še naprej vodijo vlade, pa čeprav so na volitvah dobili podporo volivcev. In to tudi razni kolumnisti, novinarji in profesorji, ki si niso pridobili certifikata oblasti za to zavrženo početje, namreč spodkopavanje demokratičnih ustanov, kot temu pravi Rupel. Ta bolezen se je verjetno v te dolgoletne demokracije zalezla iz Slovenije - očitno pa nato tudi mutirala v neprimerno hujše oblike.
A kot je zapisala Sandra Letica iz SDS: »Časi, ko se nismo smeli izrekati o delu državnih organov in jih kritizirati, so na srečo že davno mimo.« Le strinjamo se lahko: časi, ko se današnji člani SDS niso smeli izrekati o delu državnih organov in jih kritizirati, so res že davno mimo. Morda bi bil zdaj čas, da bi bili ti časi spet mimo tudi za vse druge, ne le za funkcionarje SDS. Da vsak, ki izreče kakšno kritiko, ni nemudoma razglašen za človeka, ki spodkopava demokratične ustanove.
Čeprav: pa kje so ti člani SDS v prejšnjem režimu tako zelo poskušali kritizirati državne organe? Ok, Janša je to počel v Mladini, Rupel v Novi reviji ... Ampak kje je bila večina? Na zapečku? Da niso bili v partiji? Ja, teh je tam res kar veliko. In kakor je rekel Rupel, v urejenih sistemih to kritiziranje lahko poteka le znotraj matične organizacije. Te navade. Težko se jih otreseš.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.