Kultura  |  Plošča

Metallica: Death Magnetic

2008, Vertigo, Menart

Max Modic  |  Mladina 42  |  16. 10. 2008

Butnglavska institucija Metallica je pred petimi leti z izdelkom St. Anger dosegla dno. Hetfieldu & Co., ki se takrat, žal, niso upokojili, je tako preostala samo še pot navzgor. Nižje se pač ni dalo. Če bi se dalo, bi tja že šli. Death Magnetic, ki dejansko zveni kot revizija temeljnega albuma And Justice For All (1988), Metallico vrača na zemljevid popularnega thrash metala in v ušesih krepko skušanih vernikov prižiga iskrico upanja. In hej, če tokrat za reglerji ne bi sedel gospod Rick Rubin, zaradi katerega med drugim še zmeraj vikamo težkokategornike Slayer, bi teh deset komadov (z Unforgiven III (!) na čelu), ki v povprečju presegajo sedem minut, zvenelo kot javni poziv h kolektivni brci v rit. Pustimo se presenetiti in spoštujmo voljo do življenja, ki jo kažejo metalski dinozavri.