MLADINA Trgovina

Erik Valenčič

27. 11. 2008  |  Mladina 48

Evropski standardi za delavce iz tujine

Nastanjeni so kot živina, vedejo pa naj se evropsko

Kontejnersko naselje za delavce

Kontejnersko naselje za delavce
© ZSSS

Nedavno je izbruhnil škandal v zvezi z Vegradovim obvestilom delavcem, naj pazijo, kako se vedejo, saj živijo v okolju na višji kulturni ravni, in naj svojih (balkanskih) navad ne vnašajo v srce Evrope. Da bi bilo vse skupaj čim prej pozabljeno, se je glavna direktorica tega gradbenega podjetja Hilda Tovšak delavcem takoj opravičila in za nameček na Vegradovi spletni strani zapisala: »Gotovo zaposlenim, ki v Slovenijo pridejo iz drugih kulturnih okolij, ni lahko. Zato jim kot velik zaposlovalec tujih državljanov uredimo razmere za bivanje, na gradbišču pa jim zagotovimo prehrano.«
Človek pravzaprav ne ve, kaj je tu bolj žaljivo: Vegradovo rasistično opozorilo, ki je bilo prvič nalepljeno na vrata že 10. marca, ali pač sprenevedanje Tovšakove, kako dobro skrbijo za svoje migrantske delavce. Iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije smo prejeli poročilo o bivanjskih razmerah delavcev migrantov v samskih domovih na Cesti na poljane 1 in Tacenski 9 v Ljubljani. Po zagotovilu Gorana Lukiča iz ZSSS tam v glavnem prebivajo Vegradovi delavci.
V prvem primeru (Cesta na poljane 1) gre za nekdanjo stanovanjsko hišo, v kateri prebiva okoli 150 delavcev. V sobah je nastanjenih tudi po šest ljudi, ki zaradi pomanjkanja pohištva svoje zasebne stvari hranijo v potovalnih torbah. Ležišča so dotrajana, sanitarije neogrevane. V pritličju so si sami uredili improvizirano kuhinjo, in sicer tako, da so dele zanjo poiskali na odlagališčih kosovnih odpadkov. V samskem domu je sicer pralni stroj, vendar je v lasti lastnika hiše, ta pa je uporabo prepovedal. Hiša na Tacenski 9 je večstanovanjska stavba iz leta 1926 in je potrebna temeljite obnove. Zdaj je v njej 40 delavcev, v pritličju jih spi osem v eni sobi. Oprema je dotrajana, okna ne tesnijo in v nekaterih sobah radiatorji ne delajo. Sobe, ki so zraven sanitarij, so zelo vlažne.
Poročilo obravnava tudi primer zdaj že bivšega Vegradovega kontejnerskega naselja za Bežigradom. V vsakem bivalnem zabojniku so bili nastanjeni po štirje delavci. »Poleti so po besedah nekaterih bivših stanovalcev delavci včasih spali zunaj na asfaltu, ker je bila vročina v kontejnerju preprosto nevzdržna,« navaja poročilo.
Nikakor ne gre za osamljene primere, temveč za razširjeno prakso izkoriščanja in poniževanja tujih delavcev, ki s svojim delom v sektorju gradbeništva zvišujejo našo gospodarsko rast, s katero se politiki hvalijo v Evropi in pred svojimi volivci. »Težava je predvsem v tem,« navaja Oskar Komac, sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, »da dejansko ni zakonodaje, ki bi urejala bivanjske razmere tujih delavcev pri nas. Tega preprosto ni.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.