5. 2. 2009 | Mladina 5
Kako bivajo tuji delavci?
Leta 1971 je obstajal pravilnik, ki je to urejal, danes (še) ne
Samski dom v Ljubljani
© Borut Peterlin
Na spletni strani nepremicnine.net se prodaja skoraj 40 let stara atrijska hiša (327 kvadratnih metrov) v okolici Velenja, ki je »opremljena za oddajo v najem 45 delavcem«. Jasno je torej, kaj je glavna privlačnost te hiše. Oddaja sob tujim delavcem ...
Že večkrat smo poročali o katastrofalnih bivalnih razmerah, v katerih živijo tuji delavci, denimo v samskih domovih na Cesti na poljane 1 in Tacenski 9 v Ljubljani. A problem je očitno širši, to ugotavljajo tudi inšpekcijske službe, ki med drugim navajajo, da je na območju Kamnika na enem samem naslovu prijavljenih celo 149 oseb, »kar je z vidika bivalnih in sanitarnih razmer nevzdržno«. Na pobudo Zdravstvenega inšpektorata je decembra 2008 odbor za pravna vprašanja inšpekcijskega sveta obravnaval omenjeno problematiko in potrdil predlog »ureditve normativov (minimalnih pogojev) za bivanje delavcev, ki opravljajo delo izven kraja svojega stalnega bivališča«. Za zdaj namreč v zvezi s tem ni nobenih predpisov.
Kar pri vsej stvari najbolj bode v oči, je podatek, da je bilo to vprašanje pri nas nekoč že urejeno, in sicer v družbenem dogovoru o minimalnih standardih za življenje in delovne pogoje gradbenih delavcev iz leta 1971. Ta dogovor je denimo določal, da »so v sobah lahko največ štiri postelje, stanovalec mora imeti na voljo od 4,5 do 5 kvadratnih metrov osebnega prostora, samski domovi morajo imeti na voljo bolniško sobo«.
Pobuda inšpekcijskega sveta je zagotovo korak v pravo smer. Iz ministrstva za delo so sporočili, da bodo »ta mesec organizirali sestanek s predstavniki pristojnih ministrstev, na katerem se bomo dogovorili za nadaljnje korake in določili naloge posameznih pristojnih ministrstev za ureditev bivalnih razmer delavcev migrantov ... Delavci migranti niso vezani na nastanitev v prostorih, ki jim jih zagotovi delodajalec, in si lahko prosto na trgu pridobijo (najamejo) zanje ustrezne stanovanjske prostore.«
Ob zadnjem stavku lahko privzdignemo obrvi, saj cinično spregleda predvsem ekonomski položaj tujih delavcev. V sindikatih je povzročil nemalo nelagodja. Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Oskar Komac iz Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti sta ga označila za čisto sprenevedanje. »Čeprav jasno podpiram ureditev bivalnih razmer tujih delavcev, moram reči, da mi ta zadnji stavek jemlje pol upanja, da se bo to uredilo, kot se mora,« pravi Komac.
V torek sta se sešla tudi ombudsmanka Zdenka Čebašek Travnik in minister za delo Ivan Svetlik ter se na skupni konferenci zavzela za večjo vlogo države in njenih inšpekcijskih služb pri odkrivanju ter preganjanju izkoriščanja tujih delavcev. Bomo videli, če bo njun poziv uspešen.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.