Intervju / Nanotehnologija v praksi ...
... in na prodajnih policah
Staš Zgonik
MLADINA, št. 29, 23. 7. 2009
Za zdaj je na trgu nekaj več kot 600 nanotehnoloških izdelkov. Veliko avtolakov, s katerimi so prevlečeni novi avtomobili, ima primešane nanodelce, ki pomagajo ščititi barvo pred poškodbami. Tudi slovenski proizvajalec premazov Belinka Belles v nekaterih svojih premazih za les že uporablja nanodelce. Večina zaščitnih krem za sončenje vsebuje nanodelce, ki pomagajo ščititi kožo pred UV-žarki. Pojavljajo se tudi z nanodelci prevlečene leče za očala, pa tekstil, saj naj bi nova tehnologija zagotavljala daljšo življenjsko dobo. Dobiti je mogoče povoje za rane z izboljšanimi protibakterijskimi lastnostmi. In tako dalje.
Še veliko več izdelkov, pri katerih se uporablja nanotehnologija, pa preizkušajo. V medicini naj bi nanodelci pripomogli k učinkovitejšemu odkrivanju, zatem pa tudi zdravljenju bolezni. Na tem področju je dejavnih tudi več ustanov v Sloveniji. Nanodelci naj bi bili potencialno uporabni za zmanjševanje onesnaževanja okolja, s tem, da bi nase vezali onesnaževala. Nanotehnologija naj bi omogočala napredek še v proizvodnji, shranjevanju in učinkovitejši rabi energije, pa tudi v informacijski tehnologiji. Seveda se za nanotehnologijo zanima vojska. Zagotovo nimamo vseh podatkov, vemo pa na primer, da ameriška vojaška agencija za napredne raziskave (DARPA) intenzivno razvija pripomočke za plezanje po ravnih navpičnih stenah, ki naj bi vojaku s popolno bojno opremo omogočali premagovanje pol metra navpične stene na sekundo, pri čemer si je za zgled vzela kuščarje in pajke.
Za zdaj se z nanotehnologijo po svetu ukvarja približno 2500 podjetij, vrednost trga z nanotehnološkimi izdelki pa naj bi bila na letni ravni okoli 40 milijard evrov. Pričakovana letna rast je 25-odstotna.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Staš Zgonik
MLADINA, št. 29, 23. 7. 2009
Za zdaj je na trgu nekaj več kot 600 nanotehnoloških izdelkov. Veliko avtolakov, s katerimi so prevlečeni novi avtomobili, ima primešane nanodelce, ki pomagajo ščititi barvo pred poškodbami. Tudi slovenski proizvajalec premazov Belinka Belles v nekaterih svojih premazih za les že uporablja nanodelce. Večina zaščitnih krem za sončenje vsebuje nanodelce, ki pomagajo ščititi kožo pred UV-žarki. Pojavljajo se tudi z nanodelci prevlečene leče za očala, pa tekstil, saj naj bi nova tehnologija zagotavljala daljšo življenjsko dobo. Dobiti je mogoče povoje za rane z izboljšanimi protibakterijskimi lastnostmi. In tako dalje.
Še veliko več izdelkov, pri katerih se uporablja nanotehnologija, pa preizkušajo. V medicini naj bi nanodelci pripomogli k učinkovitejšemu odkrivanju, zatem pa tudi zdravljenju bolezni. Na tem področju je dejavnih tudi več ustanov v Sloveniji. Nanodelci naj bi bili potencialno uporabni za zmanjševanje onesnaževanja okolja, s tem, da bi nase vezali onesnaževala. Nanotehnologija naj bi omogočala napredek še v proizvodnji, shranjevanju in učinkovitejši rabi energije, pa tudi v informacijski tehnologiji. Seveda se za nanotehnologijo zanima vojska. Zagotovo nimamo vseh podatkov, vemo pa na primer, da ameriška vojaška agencija za napredne raziskave (DARPA) intenzivno razvija pripomočke za plezanje po ravnih navpičnih stenah, ki naj bi vojaku s popolno bojno opremo omogočali premagovanje pol metra navpične stene na sekundo, pri čemer si je za zgled vzela kuščarje in pajke.
Za zdaj se z nanotehnologijo po svetu ukvarja približno 2500 podjetij, vrednost trga z nanotehnološkimi izdelki pa naj bi bila na letni ravni okoli 40 milijard evrov. Pričakovana letna rast je 25-odstotna.