Ugodne počitnice za javne uslužbence

Poiskali smo nekaj hiš, stanovanj in apartmajev, v katerih po ugodnih cenah letujejo javni uslužbenci

Urša Marn  |  Mladina 33  |  20. 8. 2009

Vila Jelovica na Bledu, ki je v upravljanju ministrstva za notranje zadeve.  Najemnina za tri- ali večposteljno sobo s souporabo kuhinje je 47 evrov na dan.

Vila Jelovica na Bledu, ki je v upravljanju ministrstva za notranje zadeve. Najemnina za tri- ali večposteljno sobo s souporabo kuhinje je 47 evrov na dan.
© Borut Krajnc

V času gospodarske krize služba v javnem sektorju ni le bistveno varnejša od službe v proizvodnji, kjer lahko čez noč pristaneš na zavodu za zaposlovanje, ampak ponuja še dodaten bonus: dopustovanje za bagatelo.
Zaposleni v državni upravi lahko udobno letujejo v 77 počitniških hišah, stanovanjih in apartmajih, ki jih upravlja ministrstvo za javno upravo, cene najema pa so precej nižje od tržnih, saj znašajo od 23,90 evra na dan za stanovanje v Brežicah do 58,40 evra na dan za hišico s petimi ležišči v Termah Čatež, v kar so vštete tudi vstopnice za kopanje. V Sloveniji lahko dopustujejo v Kranjski Gori, Bohinjski Bistrici, Bovcu, na Kopah, v Termah Čatež, Brežicah, na Rogli, v Portorožu in Luciji, na Hrvaškem pa v Umagu, Dajli, Maredi, Novigradu, Červarju in Barbarigi ter na otokih Cres, Lošinj in Pag. Posebna ugodnost velja za uslužbence generalnega sekretariata vlade in kabineta predsednika vlade, saj lahko poleg omenjenih zmogljivosti občasno uporabijo tudi mansardno stanovanje na Pokljuki, ki ga upravlja servis za protokolarne storitve JGZ Brdo.

Trikrat manj od tržnih cen

Na Belem Križu v Portorožu je državnim uradnikom na razpolago počitniški dom z osmimi apartmaji s po tremi ali štirimi ležišči, cena najema posameznega apartmaja pa je od 28,80 evra do 31 evrov na dan. Teden letovanja tako stane vsega 201,60 evra oziroma 217 evrov. Dan najema hišice v turističnem naselju Špina pri Umagu stane 31,50 evra. To pomeni, da štiričlansko družino teden počitnic stane 220,50 evra ali slabih osem evrov na člana na dan. Za najem hišice s štirimi ležišči v Bučanjih na Lošinju je treba plačati slabih 35 evrov na dan ali 245 evrov za teden dni. Še cenejši sta stanovanji s po tremi ali štirimi ležišči v Nerezinah in Loparih, saj je za najem treba odšteti po 29,20 evra na dan ali 204,40 evra na teden. Ugodno je tudi počitnikovanje v naselju Gajac na Pagu, kjer ima ministrstvo za javno upravo dva apartmaja, cena najema za državne uradnike pa je 37,20 evra na dan. Oba apartmaja merita 48 kvadratnih metrov, najemnina za en teden pa znaša 260,40 evra. Če tam letuje šest ljudi, vsak od njih za teden dni oddiha plača 43,40 evra ali pičlih 6,20 evra na dan. V Novalji na Pagu ima ministrstvo dva apartmaja s po šestimi ležišči, cena najema pa je 27,50 evra na dan oziroma 192,50 evra za ves teden. Če torej v apartmaju spi šest oseb, vsakega gosta enotedenski aranžma stane 32 evrov ali le dobre 4,50 evra na dan, to pa je vsaj trikrat manj od tržne cene najema primerljivega apartmaja na vrhuncu poletne sezone.

Največji naval poleti

Počitniške zmogljivosti se dodeljujejo na podlagi razpisa za letovanje, na katerega se lahko prijavijo vsi zaposleni in upokojeni uslužbenci državne uprave, pa tudi upokojenci agencije za plačilni promet. Ko je razpis končan, se lahko za preostale proste zmogljivosti prijavijo tudi zunanji uporabniki, vendar je cena zanje za tretjino višja. To je sicer logično, ni pa pravično, saj tu ne gre za podjetje, ki bi počitniške zmogljivosti kupilo iz dobička, ki so ga ustvarili delavci podjetja, pač pa jih je država kupila iz proračuna, vanj pa denar prispevamo vsi davkoplačevalci, ne zgolj uslužbenci državne uprave.
Sicer pa je upanje, da bi bila katera od počitniških enot poleti prazna in tako dosegljiva tudi zunanjim uporabnikom, tako ali tako jalovo. Od julija do septembra so vse enote v Sloveniji in na Hrvaškem zasedene z državnimi uradniki. Da je zanimanje res veliko, dokazujejo podatki o zasedenosti. V lanski poletni sezoni so bile počitniške enote na Hrvaškem zasedene skoraj 95-odstotno, v Sloveniji pa skoraj 84-odstotno. Po podatkih ministrstva za javno upravo so na letošnjem razpisu za uporabo zmogljivosti v poletnih mesecih dobili 2307 prijav, od tega jih je bilo veljavnih 2258, pozitivno rešenih je bilo 535 prijav, zavrnjenih pa 348.
Manj zanimanja je zunaj sezone; takrat se zmogljivosti polnijo kar glede na vrstni red prispelih prijav. Da bi dosegli čim večjo zasedenost, so cene najema zunaj sezone za tretjino nižje, razen v času prvomajskih praznikov, jesenskih počitnic in božično-novoletnih praznikov. Uporabniki so poleg cene letovanja dolžni plačati še turistično takso, notranjim uporabnikom pa se obračuna tudi ustrezen znesek bonitete.
Po zagotovilih ministrstva za javno upravo razlike med »sindikalno« in tržno ceno ne krije državni proračun, saj gre za t. i. zaprti sistem. Strokovna služba vsako leto pripravi predlog cenika, ki je oblikovan tako, da se s pričakovanimi prihodki pokrijejo vsi načrtovani stroški. Presežek, ta je lani znašal 83 tisoč evrov, pa se nameni za investicije. Okvirni stroški vzdrževanja počitniških enot, ki jih upravlja ministrstvo za javno upravo, v Sloveniji znašajo 24.000 evrov, na Hrvaškem pa 35.545 evrov.

Kaj so že prodali in po kakšni ceni

Čeprav bi bilo v času zaostrenih gospodarskih razmer in suše v državnem proračunu logično, da bi država počitniške zmogljivosti odprodala in se tako rešila mrtvega kapitala, na ministrstvu za javno upravo o vsesplošni odprodaji ne razmišljajo. Odprodali bodo zgolj enote, za katere bodo ugotovili, »da so dolgoročno manj primerne za uporabo in katerih prenova oziroma vzdrževanje za državo predstavljata prevelik strošek v primerjavi s pričakovanimi prihodki«.
Novih počitniških enot ne kupujejo, so jih pa od leta 2002 po postopku javne dražbe prodali 20 - od hiš, koč, stanovanj do apartmajev v Sloveniji in na Hrvaškem. Tako so leta 2002 prodali hišo v Červarju za dobrih 13,5 milijona tolarjev ali 65.478 evrov, za skoraj enak znesek so prodali tudi hišo v Dajli. Isto leto so prodali še hišo v Pakoštanih za 16,3 milijona tolarjev ali 68.067 evrov, pa tudi štiri hiše v naseljih Sv. Pelegrin in Špina pri Umagu, za kar so skupaj iztržili dobrih 34,5 milijona tolarjev ali 144.242 evrov; cena za posamezno hišo je znašala od 27.263 evrov pa tja do 44.206 evrov. Leta 2007 so prodali dve koči na Veliki planini, za vsako pa so iztržili po 60 tisoč evrov. Še največ so iztržili leta 2004 s prodajo apartmaja v Domu na Krvavcu, saj so zanj dobili 17 milijonov tolarjev ali 70.936 evrov.
Ugodneje tudi za pravosodje, policijo in vojsko
Ministrstvo za pravosodje ima na razpolago osem počitniških enot, od tega dve garsonjeri z osmimi le-žišči v Kranjski Gori in šest garsonjer z 20 ležišči v počitniškem domu v Piranu. Višina najemnine je različna za notranje in zunanje uporabnike, prednost pri najemu pa imajo notranji uporabniki, ki so izbrani prek razpisa. Po internem pravilniku med notranje uporabnike sodijo aktivni in upokojeni delavci ministrstva in njihovi ožji družinski člani, pa tudi zaposleni v organih državne uprave, pravosodnih organih in drugih državnih organih ter njihovi ožji družinski člani. Najem štiriposteljne garsonjere v Piranu zaposlene stane 25,43 evra na dan, to pomeni, da družina za teden počitnic odšteje 178 evrov ali 6,35 evra na člana na dan. Ministrstvo počitniško dejavnost financira izključno iz prihodkov te dejavnosti. Ti pa so lani znašali 28.931 evrov.
Tudi uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ima svoje počitniške zmogljivosti. Tako ima zapor na Dobu v lasti devet garsonjer in tri hišice, in sicer v Bohinjski Bistrici, Kaninski vasi, na Rogli, v Šmarjeških toplicah, Termah Čatež, Barbarigi, na Malem Lošinju, Pagu in v Stinici. Povprečna cena najema v sezoni je 26,98 evra na dan, zunaj sezone pa 15,88 evra na dan. Če so zmogljivosti proste, jih lahko najamejo tudi zunanji gostje. Celotni stroški vzdrževanja so lani znašali 44.051 evrov.
Ministrstvo za obrambo ima za uslužbence na voljo 126 počitniških enot s 513 ležišči, od tega 42 počitniških prikolic. Vse zmogljivosti so v Sloveniji, od Brežic, Bovca, Bleda, Pokljuke, Logarske doline, Gričice, Starega vrha, Ptuja do Debelega rtiča, lani pa so za vzdrževanje namenili 96.580 evrov. Cena najema je odvisna od velikosti enote in njene urejenosti, sega pa od 14,03 do 21,63 evra na dan. Po internem pravilniku počitniške zmogljivosti lahko uporabljajo vsi delavci in upokojeni delavci ministrstva ter njihovi ožji družinski člani oziroma osebe, ki z njimi živijo v zunajzakonski ali ekonomski skupnosti, pa tudi ožji družinski člani oziroma osebe, ki so s padlim udeležencem vojne za Slovenijo do njegove smrti živele v zunajzakonski ali ekonomski skupnosti, ter pogodbeni pripadniki rezervne sestave Slovenske vojske in njihovi ožji družinski člani. Poleg tega vojska počitniške zmogljivosti uporablja za ohranjanje psihofizične pripravljenosti vojaških kontrolorjev letenja, članov posadk vojaških zrakoplovov, vojaških pirotehnikov in vojaških potapljačev, ki jim po zakonu o obrambi poleg rednega letnega dopusta pripada tudi dodaten dopust.
Policija oddaja počitniške objekte na Debelem rtiču, Bledu, v Bohinju, Kranjski Gori, Ratečah, Logu pod Mangartom, na Veliki planini, v Termah Čatež in naselju Barbariga pri Pulju, skupaj pa je v njih 407 ležišč. Še posebej privlačna je Vila Jelovica na Bledu, kjer najem tri- ali večposteljne sobe z lastno kopalnico in s souporabo kuhinje stane 47 evrov na dan za notranje in 59 evrov za zunanje uporabnike. Zaposleni pri policiji imajo na razpolago še počitniški dom Debeli rtič, kjer lahko bivajo v bungalovih in počitniških prikolicah za šest oseb, v počitniškem objektu pa je poskrbljeno tudi za hrano. Najem bungalova skupaj s polnim penzionom za dva odrasla in dva otroka v glavni poletni sezoni stane 105,80 evra na dan ali 26,45 evra na glavo. V Kranjski Gori ima policija štiriposteljno garsonjero, ki v sezoni stane 28,10 evra na dan, v Logu pod Mangartom pa je štiriposteljni apartma mogoče najeti za 27,65 evra na dan. Štiričlansko družino teden bivanja v osrčju gora stane 193,55 evra. Uslužbencem policije je na voljo tudi planinska koča Planjava na Veliki planini, kjer lahko prespi sedem ljudi. Najem koče v sezoni stane 41,20 evra na dan. Se pravi, da je pri polni zasedenosti za teden počitnic na vrhuncu sezone treba odšteti 288,40 evra oziroma pičlih 5,88 evra na osebo na dan.
Kadar zmogljivosti niso zasedene, jih lahko najamejo zunanji gostje, a je cena zanje za 10 do 25 odstotkov višja. Objekte vzdržujejo sami, s sredstvi, ki jih pridobijo iz svoje dejavnosti. Leta 2007 so celotni stroški vzdrževanja znašali 145.476 evrov, lani pa 118.685 evrov. Ker MNZ potrebuje denar za nujne naložbe, kot je gradnja nove policijske postaje v Gornji Radgoni, namerava v prihodnjih dveh letih odprodati 167 nepremičnin, med drugim tudi tri počitniške objekte, in sicer Limbuš, Vilo Tamaro na Bledu in počitniški objekt Hočko Pohorje.

Prav tako ugodno za občinske uradnike

Počitniške objekte imajo tudi nekatere večje slovenske občine. Tako ima Ljubljana v lasti 28 počitniških enot, 15 v Sloveniji in 13 na Hrvaškem. Med drugim ima štiri stanovanja v Bohinjski Bistrici, dve hiši v Čatežu, brunarico v Iškem vintgarju, stanovanje na Cresu in kar sedem stanovanj v Červarju. Do najema so upravičeni aktivni in upokojeni uslužbenci MOL, pa tudi zaposleni v drugih občinah, ki so bile pred letom 1994 del MOL. Cene so odvisne od tega, ali gre za prikolice, brunarice, garsonjere ali stanovanja, pa tudi od tega, ali zmogljivosti najamete v visoki sezoni ali zunaj nje, znašajo pa od 17 do 41,23 evra na dan. Okvirni stroški vzdrževanja počitniških zmogljivosti so lani znašali 117.260 evrov, od tega so 660 evrov porabili za nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, 22.000 evrov za obnovo počitniških zmogljivosti v Sloveniji, 94.600 evrov pa so znašali drugi izdatki za tekoče vzdrževanje in zavarovanje objektov, tudi stroški za elektriko, vodo, komunalne storitve in upravniško-receptorske storitve, pa še strošek za kategorizacijo objektov na Hrvaškem.
Precej revnejša je Mestna občina Maribor, saj ima v lasti samo pet apartmajev, od tega dva v turističnem naselju Sv. Pelegrin pri Umagu, enega v Biogradu na moru in dva v naselju Zaglav na Cresu. Cena najema znaša od 20 do 37 evrov na dan, objekti pa so namenjeni uslužbencem in upokojencem občine ter upravne enote Maribor. Na objektih opravljajo le tekoče vzdrževanje, stroški zanj pa ne presegajo 10 tisoč evrov na leto.
Poglejmo še Mestno občino Celje. Ta ima v lasti sedem počitniških kapacitet, in sicer garsonjero na Rogli, leseno hiško v Čateških toplicah, prikolici v kampu Čikat na Lošinju, garsonjero v Miholaščici na Cresu in počitniški hiši v Umagu. Okvirna cena bivanja v teh zmogljivostih je od 35 do 60 evrov na dan. In kako izberejo srečneže, ki so deležni ugodnejših počitnic? Pristojna strokovna služba vsako leto objavi dva razpisa - za zimski in poletni čas. Prijavijo se lahko uslužbenci in upokojenci Mestne občine Celje (tudi uslužbenci vseh javnih zavodov MOC), upravne enote Celje in družbe Nepremičnine Celje, d. o. o, ki je v lasti občine. Če ostanejo prosti termini, se o tem po elektronski pošti obvestijo uslužbenci, te zmogljivosti pa lahko uporabljajo tudi zunanji gostje. Za tekoče vzdrževanje objektov je v letošnjem proračunu občine namenjenih 1876,73 evra. Sicer pa je občina v zadnjih 18 letih na podlagi razpisa in ponudb fizičnim in pravnim osebam prodala pet počitniških prikolic, ki so bile v glavnem že amortizirane, dva približno 40 let stara bivalna zabojnika (za zadnjega, ki je bil nameščen v kampu Lanterna v Poreču, je iztržila 1200 evrov), ter tri garsonjere v Červarju (za vsako je iztržila 19.200 evrov).

Splača se biti učitelj

Eden najpremožnejših sindikatov je učiteljski sindikat SVIZ, saj ima v lasti kar 41 počitniških stanovanj, vsa pa so v Sloveniji (tri so v hribih, osem na slovenski obali, trideset pa v različnih toplicah). Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj pravi, da so prvo stanovanje kupili leta 1993, zadnji dve pa maja letos, vse iz svojih prihrankov. Člani sindikata lahko stanovanje s štirimi ležišči v središču Pirana najamejo za 24 evrov na dan, v toplicah pa stanovanja s petimi ležišči in pripadajočimi vstopnicami za kopanje za 50 evrov na dan. SVIZ višino prispevka za bivanje v počitniških stanovanjih praviloma oblikuje na podlagi celotnega stroška, tako da ima ob koncu leta pozitivno ničlo. Lani je prvič imel minus v znesku 3435 evrov, ker prispevkov za bivanje zaradi krize niso v celoti prilagodili zvišanim stroškom vzdrževanja. Skupni prispevek članic in članov brez DDV je lani znašal 288.475 evrov, skupni stroški vzdrževanja pa 291.910 evrov. Za zdaj lahko v počitniških stanovanjih bivajo le člani sindikata in njihovi ožji sorodniki. »Imamo sicer opredeljeno tudi ceno za nečlane, ker smo se s sindikatom učiteljev iz Italije dogovarjali, da bi lahko bivali v naših kapacitetah, vendar projekta nismo nikoli realizirali,« pravi Štrukelj.
Precej skromnejše so počitniške zmogljivosti Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki jo vodi Dušan Semolič, saj ima zveza v lasti le počitniški hišici v Bohinju s šestimi oziroma sedmimi ležišči. Hišici je mogoče najeti za 40 evrov na dan, vendar ju ne tržijo.

Presežek za RTV

Javni zavod RTV Slovenija ima v lasti počitniške domove v Fiesi, na Planini pod Golico in v Planici. Polni penzion v Planici stane 30 evrov za odraslega in od 18 do 21 evrov za otroka. Cena prenočitve v triposteljni sobi v Fiesi pa je od 18 do 30 evrov. V programsko-poslovnem načrtu RTV Slovenija je iz naslova počitniških domov letos načrtovanih 95 tisoč evrov prihodkov in 70 tisoč evrov stroškov, to pomeni, da naj bi konec leta pričakali s presežkom.
Čeprav se zdi v času krize najbolj logično, da bi država in občine počitniške zmogljivosti odprodale, javni uslužbenci pa bi, tako kot večina slovenskih državljanov, za svoj letni dopust poskrbeli sami na trgu, je hkrati prav v času krize takšno početje nesmiselno. Zaradi mrtvila na trgu nepremičnin bi za objekte težko iztržili optimalno ceno, poleg tega pa se s počitniškimi zmogljivostmi ohranja socialni mir, še posebej zdaj, ko so se morali javni uslužbenci zaradi recesije sprijazniti z začasno odložitvijo plačne reforme.