3. 12. 2009 | Mladina 48 | Kultura | Film
Hiša demonov
Peter Cornwell Virginia Madsen, Martin Donovan, Elias Koteas, Kyle Gallner
Ljudje v filmih se zelo radi selijo v stare hiše, ki imajo bogato preteklost, kar pa ni vedno dobro. Prav narobe: stara hiša je običajno vir mnogih težav, zapletov, stresov, strahov in šokov. Najprej začne hreščati. Potem se vrata, ki jih zaprejo, sama odprejo. Okna ropotajo, iz kleti prihajajo čudni šumi, radio se vklopi kar sam. In to je le uvod. Stare hiše imajo svoje življenje in svojo patologijo. Problem je v tem, da te patologije ne moreš potegniti iz njih. Grozljivke - vse tja od klasičnega Hauntinga, ki ga je na začetku šestdesetih posnel Robert Wise, do Amityvillea in Vsiljivcev - so doktorirale iz takih hiš, ki parazitov, alias »novih stanovalcev«, preprosto ne prenesejo, kar izkusi tudi družina, ki se v Hiši demonov preseli v staro, zakotno, podeželsko hišo, pa četudi se Sara (Virginia Madsen) in Matt (Martin Donovan) vselitve zelo razveselita: v tej hiši namreč vidita idealno lokacijo za okrevanje njunega hudo bolnega sina (Kyle Gallner). Ne, ni idealna - vsaj ne za žive. Ali bolje rečeno: ta hiša je idealna, če si mrtev. Ko se ljudje preselijo v staro hišo, vedno vprašajo: kdo je živel v tej hiši? Vprašati bi se morali: kdo je umrl v tej hiši? Družina, ki išče fontano življenja, najde paranormalno mrliško vežico. In da ne bo kakega nesporazuma: Hiša demonov je posneta po »resnični zgodbi«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.