Staš Zgonik

 |  Mladina 51  |  Svet

Trgovanje za vsako ceno

Je sistem trgovanja z izpusti toplogrednih plinov res najučinkovitejši mehanizem za boj proti podnebnim spremembam?

Največja onesnaževalka v Sloveniji – Termoelektrarna Šoštanj

Največja onesnaževalka v Sloveniji – Termoelektrarna Šoštanj
© Borut Peterlin

Podnebni vrh v Koebenhavnu (pričakovano) ni prinesel tako želenega pravno zavezujočega globalnega dogovora o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Svetovni voditelji so se dogovrili le, da je potrebno preprečiti dvig svetovne temperature za več kot 2 stopinji Celzija, na morebitni dogovor, ki bi opredeljeval tudi številčne srednjeročne ter dolgoročne zaveze posameznih držav za zmanjšanje izpustov in pa mehanizme, s katerimi naj bi to dosegli, pa bo verjetno treba počakati vsaj do konca prihodnjega leta. Ne glede na to se bodo seveda prizadevanja razvitejših držav za zmanjševanje izpustov nadaljevala, kratkoročno že zaradi zavez iz Kjotskega protokola. Eden osrednjih mehanizmov za zmanjševanje izpustov pa naj bi (p)ostalo trgovanje z emisijskimi pravicami.
Zamisel o trgovanju je bila v kjotski sporazum vključena na zahtevo ZDA (te sporazuma nato niso izvajale). Ključna zamisel je bila, da državam zmanjšanja, za katerega so se zavezale, ni treba nujno doseči doma, z domačimi ukrepi, temveč lahko manjkajoče zmanjšanje izpustov kupijo od drugih držav. Tako naj bi poskrbeli za to, da se bodo izpusti najprej in najbolj zmanjšali tam, kjer je to najceneje. V kjotskem sporazumu sta za trgovanje predvideni dve obliki. Prva in najbolj znana je tako imenovani način cap & trade, pri katerem vnaprej določeni regulator postavi zgornjo mejo izpustov in emisijske pravice razdeli subjektom, vključenim v shemo. To omogoča, da so tisti, ki so pri doseganju ciljev uspešni oziroma postavljene cilje celo presežejo, nagrajeni s tem, da odvečne emisijske pravice lahko prodajo tistim, ki so pri uresničevanju svojih zavez manj uspešni. Druga oblika je tako imenovani offsetting, ki razvitim državam omogoča, da namesto prizadevanj za zmanjšanje izpustov doma vlagajo v zmanjšanje v drugih državah in si tako pridobijo dodatne pravice do domačih izpustov. Tak sistem utemeljujejo na tem, da so podnebne spremembe svetovni problem in da je povsem vseeno, kje se izpusti zmanjšajo. Hkrati naj bi tovrstne investicije prispevale k hitrejšemu prenosu čistejših tehnologij v države v razvoju. A kot bomo videli v nadaljevanju, je dozdajšnje delovanje sistema razkrilo velikanske luknje in možnosti zlorab, ki ogrožajo kredibilnost sistema in učinkovitost pri doseganju namena.
Kjotski protokol je bil že v temeljih zastavljen tako, da kakšnega večjega zmanjšanja svetovnih izpustov ni bilo mogoče pričakovati. Pravzaprav so svetovni izpusti od podpisa sporazuma leta 1997 narasli za 20 odstotkov. Izključenost ZDA, Kitajske in Avstralije je seveda zgodba zase. Države, ki so se zavezale, da bodo izpuste zmanjšale, pa so si za izhodiščna leta izbrale obdobje zloma komunizma. To pomeni, da tako rekoč nobeni nekdanji komunistični vzhodnoevropski državi (razen Sloveniji) za izpolnitev zaveze o zmanjšanju izpustov za 8 odstotkov do leta 2012 v primerjavi z izhodiščnim letom ne bo treba niti migniti s prstom, saj je za precej večje zmanjšanje poskrbel propad njihove težke industrije po padcu železne zavese. Zahodne države lahko tako brez težav še naprej povečujejo izpuste in hkrati računajo na nakup poceni emisijskih pravic iz vzhodnoevropskih držav. Nekatere zahodne države so sicer res zmanjšale izpuste v primerjavi z izhodiščnim letom, a je zelo verjetno, da bi se to z nadomeščanjem premoga s plinom tako ali tako zgodilo. Španija pa je, na primer, izpuste v primerjavi z izhodiščnim letom povečala za več kot 50 odstotkov.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.