Kultura  |  Knjiga

Mojca Širok: Zadnji rimski cesar

Finance, Ljubljana 2010, 24,50 €

Bernard Nežmah  |  Mladina 9  |  4. 3. 2010

Prikaz in geneza fenomena Berlusconi.

Mojca Širok je svoje dolgoletno novinarsko poročanje iz Italije nadgradila še s študijskim proučevanjem italijanske politike, s čimer je uspela narediti preskok iz hipnega pogleda v poglobljeni premislek. Sama knjiga je sestavljena iz treh tem: Berlusconijeve medijske manipulacije, zgodovine italijanskih političnih strank po drugi svetovni vojni in primera TV Capodistria.

Ob pričakovani vsebini podrobnosti medijskega fabriciranja zmagovite Berlusconijeve podobe je signifikanten začetek: kdaj je televizijski, nogometni in medijski mogotec vstopil v politiko? Ko je bil na vrhu finančne moči? Nasprotno, ko se mu je imperij začel rušiti zaradi megalomanskih finančnih dolgov in sodnih procesov, je namesto poti v zapor osnoval stranko in potem s pomočjo državnega aparata poskrbel za prosperiteto svojih podjetij.

Avtorica nato smiselno umesti politični uspeh Berlusconija v širši kontekst italijanskega parlamentarizma, ki pojasni, kako je bil sploh možen njegov prodor v politiko.

Zelo nazorni so prikazi strategije manipulacij s političnimi zavezniki, ki jih ob primerih nasprotovanja takoj doleti medijska diskreditacija.

Posebej frapanten je tudi sestavek o Sloveniji, o poteh, metodah in vsebinah dolgoletnega Berlusconijevega sodelovanja s TV Capodistrio.

Aspekt, ki pa ga delo ne odpira, je vprašanje: kaj prinaša ljudem, da ga na volitvah izvolijo? Navzlic sistematični medijski manipulaciji Italija vendarle ni diktatura, ampak država, kjer se bohotijo tudi ostre, pronicljive in permanentne kritike Berlusconijevih malverzacij.

No, v celoti vzeto knjiga odlično prikaže mehanizme, s katerimi Berlusconi kroji javno mnenje in si podreja novinarje.