MLADINA Trgovina

Tjaša Zajc

1. 7. 2010  |  Mladina 26

Odpuščanje profesorjev

Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem je menda zapustilo več zaposlenih

Vesna Mikolič v družbi ministra Lukšiča, rektorja Bohinca in ravnatelja Drožine

Vesna Mikolič v družbi ministra Lukšiča, rektorja Bohinca in ravnatelja Drožine
© www.upr.si

Konec junija je v javnost prišla novica, da je menda s Fakultete za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem odšlo 30 do 46 profesorjev in asistentov. Vodstvo »odločno zavrača« očitke o čistkah ali odpovedih, saj naj bi šlo »le« za iztek pogodb, ki pa jih ne bodo podaljšali. Učinek bo enak: 30 do 46 ljudi bo ostalo brez dosedanjega delovnega mesta, za kar naj bi bila kriva uvedba bolonjskega študija na fakulteti. A akademska stroka prenehanje pogodb vidi kot očitno čistko.
Da se v Sloveniji število študentov povečuje, opažamo že nekaj let. Zavzemanja za dostopnost študija ne manjka, pri čemer pa je vedno manj podpore profesorjem, ki so temelj kakovostne izo-brazbe mladih. Kot ukrep zagovarja dekanica dr. Vesna Mikolič, naj bi šlo za »uresničevanje usmeritev za zniževanje stroškov dela«, dodatno pa fakulteta zagotavlja, da se bodo nekateri profesorji čez leto ali dve lahko vrnili. Nekateri predmeti se menda izvajajo ciklično - torej eno leto da in drugo ne. Redni profesor FHŠ dr. Drago Rotar od nobenega od »nepotrebnih« profesorjev ni slišal, da bi kateremu ponudil vrnitev na delo čez leto ali več. Poleg tega tudi ne vidi smisla v tem, da bi se »po letu dni v hibernaciji ali v ubožnici vrnili na tako neobzirno in izkoriščevalsko ustanovo, če imajo možnost, da s svojim opusom in z nebolonjskimi diplomami zapustijo domovino in si poiščejo mir drugod«.
Pri vsem skupaj ne gre le za to, da bodo nekateri ljudje izgubili delo, ker mora fakulteta varčevati in reorganizirati delo in finance. Varčevanje države pri izobraževanju je samouničevalno, opozarja letos ustanovljeni Odbor za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela. Univerze in javni raziskovalni zavodi ustvarjajo znanje, omogočajo nastajanje novih idej in izobražujejo bodoče strokovnjake. Ob večanju števila študentov in manjšanju števila zaposlenih so neposredni stiki učiteljev s študenti vedno redkejši, individualno delo je skoraj nemogoče. Poglobljenosti v študij je tako vedno manj, kaj pa se pri tem dogaja s kakovostjo znanja, ni treba posebej ugibati.
S tem, da razmere na slovenskih univerzah niso dobre, se strinja tudi dr. Rastko Močnik, sicer oster kritik celotne bolonjske prenove. Zanj je primer primorske fakultete le dokaz usmeritve, ki je že temeljito spremenila slovenske univerze: »Vodstva ustanov sistematično potiskajo akademsko delovno silo v prekarne delovne odnose - brez pravic, z drastično nizkimi mezdami, brez perspektive.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.